Več ko delamo, bolj nam grozi kap

PARIZ > Za tretjino oziroma 33 odstotkov povečano tveganje, izhajajoče iz 55 ur ali več trajajočega delovnega tedna, so raziskovalci ugotovili, tudi ko so upoštevali dejavnike, kot so kajenje, uživanje alkohola in različno raven telesnega udejstvovanja.

Kot izhaja iz raziskave, je medtem tveganje pri tistih, ki delajo med 41 in 48 ur, višje za deset odstotkov, pri tistih, ki delajo med 49 in 54 ur na teden pa za 27 odstotkov.

Dolg delovni teden glede na ugotovitve raziskovalcev poleg tega za 13 odstotkov poveča tudi tveganje za razvoj koronarne srčne bolezni, in to tudi ob upoštevanju ostalih dejavnikov tveganja, kot so starost, spol in družbenoekonomski status.

Raziskovalci so opozorili, da so vzroki za bolezni srca in kap zapleteni, saj gre tako za genetske kot okoljske dejavnike. Vsekakor pa tveganje po mnenju raziskovalcev povečujejo telesna nedejavnost, velika poraba alkohola in ponavljajoči se stres.

“Zdravstveni strokovnjaki bi se morali zavedati, da je opravljanje dela veliko ur na teden povezano z občutno povečanim tveganjem za kap in morda tudi za koronarno srčno bolezen,” je poudaril profesor epidemiologije na londonskem univerzitetnem kolidžu Mika Kivimaki, ki je s kolegi proučeval podatke.

Ugotovitve raziskovalcev so pomembne tudi po mnenju strokovnjakov, ki niso sodelovali v študiji. Ti so opozorili na razlike v dolžini delovnega tedna po državah.

V komentarju k raziskavi v Lancetu je Urban Janiert s švedske univerze Umea zapisal, da veliko delovnih ur na teden pri zdravstvenih tveganjih ni zanemarljiva okoliščina. “Nekatere države sicer imajo zakonodajo glede delovnih ur, a se ta ne izvaja vedno,” je opozoril.

Med razvitimi državami je Janlert navedel Turčijo, ki ima največji delež posameznikov, ki delajo več kot 50 ur na teden, to je 43 odstotkov. Najmanj je takih delavcev na Nizozemskem, in sicer zgolj odstotek.

STA