Veliko zahteva, a še več ponudi

Zanimivosti
, posodobljeno:

Na zavitih primorskih cestah sem pred kratkim preskusil enega najbolj vročih potovalnih motociklov, ki ima povsem novo pogonsko tehniko. Upam si trditi, da je ta trenutno eden najboljših motociklov na trgu. A ni poceni.

Multistrada V4 je odličen dokaz, da se v enem izdelku lahko združi 
nabrušena pogonska tehnika, napredna tehnologija in potovalno 
udobje.
Multistrada V4 je odličen dokaz, da se v enem izdelku lahko združi nabrušena pogonska tehnika, napredna tehnologija in potovalno udobje.

Ducatijevi inženirji so poskrbeli, da je multistrada V4 dobila aluminijasti okvir ter klasične nihajne zadnje vilice, a bistvo celotne zgodbe je nadgradnja pogonskega agregata. Dvovaljni testastretta je bolj kot ne zgodovina, glavno vlogo je zato zdaj prevzel štirivaljnik z oznako granturismo.

Na kratko o tehniki. 1158-kubični V4, ki je dimenzijsko za nekaj centimetrov manjši in za 1,2 kg lažji od dosedanjega testastrette, zmore razvijati kar 125 kilovatov moči (170 KM) pri 10.500 vrtljajih in 125 Nm navora pri 8750 vrtljajih. Obenem ima vgrajen sistem deaktivacije zadnjih dveh valjev, zvok motorja je povsem spremenjen, servisni intervali so načrtovani na 15 tisoč kilometrov ali dve leti (do zdaj enkrat letno ali 15 tisoč km), pregled delovanja ventilov pa je določen na 60 tisoč prevoženih kilometrov (predhodnik - desmo krmiljeni ventili na 30 tisoč km).

Potrebno ga je spoznati

Ko sedem za krmilo se najprej poskušam udomačiti s stikali na levi strani krmila. Ni jih malo. Nov 6,5-palčni zaslon ima novo zasnovo prikazovanja podatkov, vsekakor bolj pregledno, obenem pa je imun tudi na čas, ko vanj sveti močna dnevna svetloba. Najprej izberem program vožnje touring (na voljo še urban, sport ali enduro), ki postreže s tovarniškimi nastavitvami podpornih sistemov. V tem programu motocikel nima polne moči (ta je na voljo v programu sport in urban), ima pa prilagojeno delovanje ABS sistema, elektronskega vzmetenja, sistema proti zdrsu pogonskega kolesa in sistema, ki pri pospeševanju omeji morebitno dvigovanje sprednjega dela motorja oziroma vožnje po zadnjem kolesu. Vsak sistem po svoji meri lahko še dodatno nastavljam, na način, da ta polno deluje ali pa ga postavim na točko, ko ta deluje samo še minimalno. Še preden speljem, si nastavim elektronsko vzmetenje na način enega voznika s potovalnim kovčkom, pri tem pa občutim, kako se zadek malce spusti. Z bluetooth sistemom povežem še moj mobilni telefon in ga potlačim v posebno odlagalno mesto, kjer imam na voljo tudi polnilni kabel povezan na USB vhod. Nadvse priročno.

Suveren od prvega trenutka dalje

Dodatna oprema pri multistradi V4 S prinaša izpušni sistem slovenskega proizvajalca Akrapoviča, ki pri njem nekako ne prinaša bolj izrazite zvočne kulise, a jo z globokimi toni med vožnjo nadomesti vrtenje novega agregata. Ko do konca obrnem ročico za plin granturismo zelo opazno zarenči. Šeststopenjski menjalnik je povezan z sistemom quickshifter za bolj lahkotno prestavljanje brez sklopke na zavitih cestah. Vse deluje precej hitro in natančno, zato se nanj hitro navadim in povsem posvetim cesti. Po vožnji na avtocesti, znova zamenjam program vožnje na sport, zato nekoliko bolj dinamično odpeljem čudovito cesto med Logatcem in Ajdovščino. Pirellijeve gume odlično grabijo asfalt (multistrada V4 ima zdaj spredaj 19-palčno kolo), elektronsko vzmetenje poskrbi za optimalno dušenje neravnin ali lukenj na cesti, kopica elektronskih podpornih sistemov pa skrbno nadzira potek vožnje. Motor je brutalen, kar se moči in navora tiče. Nova zasnova motorja prinaša večji davek pri porabi goriva. Čeprav posoda za gorivo zdaj meri 22 litrov je ta po 250 kilometrih vožnje bolj ali manj suha. Tudi zato, ker se je z multistrado V4 težko peljati kot tipični nedeljski voznik. V tem primeru bi morda dosegal porabo pod šestimi litri, medtem ko se je moje povprečje gibalo okrog osmih litrov.

Iz avtomobilov v motocikle

Ker gre v tem primeru za izjemen potovalnik, ki se po potrebi znajde tudi na avtocesti, je daleč najboljša pridobitev sistem za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. To mu omogoča radarska kamera pod zadnjo lučjo in v primeru, da se vozilo nahaja v delu, ko voznik tega ne opazi, to sporoča s posebno rumeno-oranžno osvetlitvijo na robu vzvratnega ogledala. Deluje izjemno natančno. Malo manj uporabna, a še vedno zanimiva funkcija je radarski tempomat. Ta je lahko aktiven v območju med 30 in 160 km/h ter vzdržuje nastavljivo varnostno razdaljo od vozila, ki vozi pred nami. Kaj pa cena? V mojem primeru je testni motocikel z nekaj dodatki dosegal ceno nekaj več kot 24 tisočakov.