Vinsko razstavo v Zgoniku je krojil dež
Redke so prireditve, ki se lahko pohvalijo s polstoletno tradicijo. Zgoniška vinska razstava bo naslednje leto upihnila 50 svečk. Letošnji je nagajalo vreme, zato so jo komaj spravili pod streho.
ZGONIK > Lahko da zveni kot besedna igra, a vendarle ni. Vrli zgoniški organizatorji so letošnjo vinsko razstavo res morali spraviti pod streho, saj jim je dež stalno nagajal.
V Zgoniku so se odločili za uravnilovko. Vsa vina so poenoteno označena, tako da etikete ne usmerjajo kupcev. Številni vinarji so prav za potrebe razstave prvič stekleničili vino.
S prireditvenega prostora na odprtem so tako kar nekajkrat prenašali mize in klopi pod napušč stojnice z vini, ki je bil dovolj širok, da so vsaj najbolj vztrajni prišli do zaželene pijače in jedače. “Saj, ko gostje enkrat pridejo, z veseljem ostanejo, toda zaradi popoldanskih neviht sploh niso prišli,” je modroval eden od organizatorjev in razkril razlog, zakaj so prireditev podaljšali na dva konca tedna: je ostajalo preveč vina in mesa!
Teran, vitovska in malvazija
Letos seveda vsi robantimo čez vreme; kaj tudi ne bi. V vinogradih okrog vasi ne cveti samo grozdje, tudi peronospora je zlobno radoživa. Zgoničani so, podobno kot drugi Kraševci, najbolj ponosni na teran, vitovsko in malvazijo. Gostje imajo za spoznanje drugačen izbor in beli vini postavijo pred rdečega. Poleg teh treh sortnih vin so na razstavi točili še belo zvrst, ki je po zanimanju obiskovalcev ostajala na repu. V nedeljo pod večer je najboljših vin že začelo zmanjkovati. Nagrajenih vin Fabijana Justa ni bilo več mogoče poskusiti. Pa drugič, smo rekli in čestitali za uspeh mlademu Tomu, ki je pomagal pri točilnem pultu.
Zvonko, veteran med organizatorji, je pripovedoval, kako se je prireditev rodila kot dobesedno občinska razstava vina. Torej, ne samo, da sodelujejo zgolj občinski vinogradniki, ampak je bilo županstvo na začetku tudi organizator razstave in prva leta so občinske uslužbenke celo stregle vina in pripravljale hrano. Ta opravek zdaj zgledno opravljajo člani zgoniških društev. Z zmernimi cenami vsako leto pritegnejo veliko obiskovalcev: kozarec belega vina, natočen do roba, je bil ovrednoten 1,10 evra, teran 10 centov več, za polovico piščanca z žara na oglje je bilo dovolj 5 evrov. Ni čudno, da so mnogi odnašali pečene piške domov!
Leto dni do okroglega zgoniškega jubileja
Vina, ki smo jih (še lahko) poskusili v nedeljo pod večer, so bila lepi primeri sodobnejšega kraškega kletarjenja. Pravilnik dopušča zgolj sveža vina, torej je bil letos razstavljen pridelek letnika 2012. Marsikje so bentili nad lanskim vremenom, Kraševcem pa je očitno ustrezalo. Vina, osem naključnih vzorcev, je odlikovala uglajenost, zmerna kislina, prijetna sadnost, zaokrožena polnost. Kje so časi pretiranih oksidacij in vin, za katere smo Goričani zlobno trdili, da jih lahko pijejo le “Triještini”?!
Prav zanimivo bi bilo poskusiti vina s prve razstave, toda raje se že zdaj veselim jubilejne 50. razstave čez leto dni. Z upanjem, da bo tudi vreme spoznalo pomembnost dogodka in tako prirediteljem kot obiskovalec pokazalo vedrejši obraz.
TONI GOMIŠČEK