Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan
Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov.
Nasina vesoljska sonda Voyager 1 je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek.
Foto: Nasa/jpl-caltechLJUBLJANA • Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in enajst dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju.
Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur. Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni.
Kot prvo vesoljsko plovilo vstopil v medzvezdni prostor
Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi. Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun.
Kot je poudarila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je misija Voyager 1 med drugim odkrila vulkansko dejavnost na Jupitrovi luni Io, zapleteno zgradbo Saturnovih obročev in več Jupitrovih in Saturnovih lun.
Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami.
Izklapljajo nenujne naprave
Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke - o lastnostih plazme, magnetnem polju in kozmičnih delcih. Po besedah Gomboc ti omogočajo neposredno proučevanje razmer v medzvezdnem okolju. "Take vrste meritev ne moremo enakovredno nadomestiti z opazovanji s teleskopi," je dejala. Danes delujeta dva od prvotnih desetih instrumentov.
Energijo sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde. Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov.
Voyager 2 proti Uranu in Neptunu
Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 naj bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035.
Pozdravi z Zemlje
Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij.
Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala.
Osupljiva vzdržljivost tehnologije izpred 50 let
Ob skoraj 50-letnem delovanju obeh sond je Gomboc osupla nad znanstveno drznostjo in vzdržljivostjo tehnologije. "Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, ko so bile zmožnosti tehnologije, zlasti digitalne, bistveno nižje kot so danes. Ne le, da sta prinesla izjemna odkritja, nekateri njuni instrumenti še vedno delujejo. Kljub temu, da so že skoraj pol stoletja v ostrem vesoljskem okolju. To se mi zdi res fantastično," je dejala.
Po njenih besedah sta lep primer, kako daleč lahko pripelje prava kombinacija dobrih, drznih idej, znanja, sodelovanja in trdega dela ter kako pomembno je vlagati v osnovne znanstvene raziskave, tudi na področju astronomije. "Poleg premikanja meja znanega namreč pogosto prinesejo tudi tehnološke rešitve, ki kmalu najdejo uporabo v različnih področjih vsakdanjega življenja," je poudarila.