VREME: Obeta se pravo poletno vzdušje

PRIMORSKA > “Ob morju bo sončno, temperature čez dan bodo tam nekje med 25 in 28 stopinjami Celzija,” je o obetih za prihajajoče dni povedal Brane Gregorčič. Morje ima že 22 stopinj Celzija in se bo še za kakšno stopinjo ogrelo. Obeta se torej pravo poletno vzdušje.

V hribih možna kakšna nevihta

Za severno Primorsko sicer ne moremo povsem izključiti možnosti, da bi predvsem v petek ali soboto med hribi nastala kakšna nevihta, dodaja Gregorčič.

Nenavadno obilno deževje

Na današnji dan leta 1988 je približno 24 ur trajajoče nenavadno obilno deževje na Štajerskem in Koroškem zjutraj vendarle ponehalo. V Logarski Dolini je padlo 119 mm, v Mozirju 103 mm, v Mariboru in Gornjem Gradu 86 mm ter v Ravnah na Koroškem 85 mm dežja.

O tem, kakšno bo poletje, pa je še prezgodaj govoriti, saj je to odvisno od več dejavnikov, zlasti od vzorcev v atmosferi, pojasni. Lahko pa govorimo o obetih za prihodnji teden. “Videti je, da bo prihodnji teden že bolj nestanoviten. Možnost kakih krajevnih padavin, tudi neviht, se bo v prihodnjem tednu spet nekoliko povečala, ampak do nedelje boste lahko uživali brez tovrstnih groženj,” je prepričan Gregorčič.

Na Primorskem letos še ni bilo 30 stopinj Celzija

Maja letos se nikjer v Sloveniji ni ogrelo do 30 stopinj Celzija. To ni nič nenavadnega, saj gre za dolgoletni vzorec, razlaga Gregorčič: “Seveda je že kdaj bilo tudi v maju 30 stopinj, letos pač ne, a to ni nič nenavadnega.”

Na Primorskem se letos še ni ogrelo do 30 stopinj, čeprav so že aprila v Beli krajini in notranjosti države zabeležili to temperaturo. Tudi v prihodnjih dneh se ne bo ogrelo do 30 stopinj Celzija. “Bo pa tistih prijetnih 25 do 28 stopinj,” za prihajajoče dni, ko ne bo ne nadležno vroče ne nevihtno, napoveduje Gregorčič.

Podnebne spremembe v Sloveniji v zadnjih 11.700 letih

Slovenski znanstveniki pa so objavili študijo o podnebnih spremembah v Sloveniji za zadnjih 11.700 let.

Slovenija se kljub svoji majhnosti ponaša z izjemno raznolikostjo podnebnih razmer, ki segajo od sredozemskega podnebja na jugozahodu, preko alpskega podnebja na severu in severozahodu, do zmernega celinskega podnebja v osrednjem in vzhodnem delu države. Podnebna raznolikost prispeva k bogati naravni in kulturni raznolikosti, ki pa obenem predstavljata nove izzive, so navedli v sporočilu za javnost na ZRC SAZU.

V pregledni študiji, ki je rezultat sodelovanja ZRC SAZU, Instituta Jožef Stefan, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije, so analizirali podatke o podnebnih spremembah v Sloveniji v celotnem holocenu, obdobju, ki se je začelo po koncu zadnje ledene dobe, pred 11.700 leti.

Študija prinaša vpogled v to, na kakšen način in kako hitro so se naravni sistemi in človeške skupnosti prilagajali na spreminjajoče se podnebje skozi tisočletja. Po besedah Mateja Liparja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU “razumevanje podnebnih sprememb v obdobju holocena ni pomembno samo za znanstveno skupnost, temveč je ključno za vse nas, saj bomo tako lažje dojeli, kako se ekosistemi in družbe lahko prilagajajo na podnebne spremembe”.