Vsaka tretja vezana Italijanka je gospodinja

RIM> Kar štirje od desetih mladih med 25 in 34 letom še vedno živijo pri starših, večinoma zaradi brezposelnosti.

Italija se med članicami EU po zaposlenosti med ženskami s tem uvršča na zadnje mesto, v danes objavljenem letnem poročilu za 2011 o ekonomsko-socialnih razmerah v Italiji opozarja državni statistični urad Istat.

Na jugu države je težje dobiti službo

A to je le ena od zaskrbljujočih ugotovitev Istata. Italijanske matere imajo v primerjavi z očeti znatno manjše možnosti najti zaposlitev. Na severu države je verjetnost, da bodo našle zaposlitev, kar devetkrat manjša, na jugu pa kar 14-krat manjša, kot velja za očete.

Že vse od 60. let prejšnjega stoletja je po ugotovitvah statistikov blokirana socialna mobilnost. Socialno-ekonomski status staršev še vedno močno določa socialno-ekonomski status otrok, ugotavljajo statistiki.

Vse manj zaposlitev za nedoločen čas

V generaciji, rojeni v 80. letih prejšnjega stoletja, je zgolj nekaj več kot petina otrok modrih ovratnikov prestopila prag univerze, medtem ko je ta delež za otroke iz družin višjih slojev dosegel slabih 62 odstotkov.

Zgolj 8,5 odstotka otrokom, ki so se rodili “navadnim” delavcem, se uspe prebiti do profesionalnega poklica (odvetniki, notarji, farmacevti in tako dalje), postati podjetnik ali prevzeti vodstveni položaj.

Vse bolj se povečuje dihotomija na trgu dela med začasnimi zaposlitvami in delom za nedoločen čas. Če je v generaciji rojenih v 60. letih delež atipičnih zaposlitve znašal dobrih 23 odstotkov, v generaciji rojenih v 80. letih znaša že skoraj 45 odstotkov.

Več kot tretjina mladih je brezposlena

Skoraj vsak drugi mladi Italijan, ki ima delo, je danes torej zaposlen za določen čas, projektno ali pa ima eno od preostalih več kot 40 različnih oblik pogodb o začasnem delu. Stopnja brezposelnosti med mladimi po zadnjih podatkih dosega že skoraj 36 odstotkov.

Zaskrbljujoč je podatek, da je tudi po desetih letih od podpisa prve pogodbe o začasnem delu, brez zaposlitve za nedoločen čas še vedno približno tretjina Italijanov, deset odstotkov pa jih je brezposelnih.

Še slabši podatki prihajajo iz manj razvitega juga države. Če je država leta 2010 za zdravstvo namenila približno 1800 evrov na posameznika, je ta številka v avtonomni pokrajini Bolzano na severu znašala skoraj 2200 evrov, na Siciliji pa manj kot 1700 evrov.

Kljub vsemu živijo dolgo

Neenakost med severom in jugom se kaže tudi v socialnih storitvah, ki jih zagotavljajo občine. Občine za socialne storitve v povprečju letno namenijo 116 evro na posameznika, vendar v Trentu na severu skoraj 300 evrov, v Kalabriji pa vsega 26 evrov.

A vse ni črno. Tako Italijani kot Italijanke se lahko med Evropejci pohvalijo z eno najdaljših življenjskih dob. Italijani v povprečju živijo 79,4 leta, Italijanke pa 84,5 leta. Dlje od Italijanov živijo le Švedi (79,6 leta), od Italijank pa Francozinje in Španke, ki živijo 85,3 leta.

STA