Wim Wenders bo dopolnil 70 let

DÜSSELDORF > Ernst Wilhelm Wenders se je rodil v Düsseldorfu leta 1945 v katoliški družini. Njegov oče je bil zdravnik. Po maturi je vpisal študij medicine in filozofije, a ga je nato opustil. Leta 1966 se je odpravil v Pariz, kjer si je želel obiskovati nacionalno filmsko šolo IDHEC, a ni opravil sprejemnih izpitov. Ljubezen do filma pa je vztrajala in tako si je tedaj ogledal tudi do pet filmov na dan.

Leta 1967 se je vrnil v Nemčijo in se vpisal na Akademijo za televizijo in film v Münchnu. Začel je pisati tudi filmske kritike. Na akademiji je ustvaril več kratkih filmov, diplomiral pa je leta 1970 s celovečernim prvencem Summer in the City.

Med njegovimi zadnjimi deli je bil zelo odmeven celovečerni dokumentarni film v 3D tehniki Pina, posvečen nemški koreografinji in pedagoginji Pini Bausch (1940-2009), ki je pomembno vplivala na razvoj plesa v drugi polovici 20. stoletja. Na lanskem Liffu je bil prikazan njegov film Sol zemlje, ki ga je Wenders posnel skupaj z Julianom Ribeirom Salgadom. Gre za dokumentarni portret fotografa Sebastiaa Salgada, ki ga je zaznamovalo dolgoletno poročanje s kriznih žarišč, a je kljub vsem videnim tragedijam ponovno našel upanje.

Wenders je poleg že omenjenih poznan tudi po filmih V teku časa (1976), Zgodba iz Lizbone (1994), Buena Vista Social Club (1999) in Ne hodi mi trkat (2005).

Plodno je sodeloval z avtorji, kot sta Peter Handke in Sam Shepard. Handke je tudi eden od soavtorjev scenarija za film Nebo nad Berlinom. Poleg uspešnih glasbenih dokumentarcev, kot je Buena Vista Social Club, je režiral več glasbenih videospotov, med drugim za skupini U2 in Talking Heads.

Za svoje delo je prejel več nagrad. Za film Stanje stvari je leta 1982 dobil zlatega leva na beneškem filmskem festivalu, v Cannesu pa je slavil s filmoma Paris, Texas in Nebo nad Berlinom leta 1984 oziroma 1987. Leta 2005 je prejel častnega leoparda na mednarodnemu filmskemu festivalu v Locarnu, februarja letos pa so mu na 65. berlinskem filmskem festivalu izročili zlatega medveda za življenjsko delo.

Leta 2012 je bila v Düsseldorfu ustanovljena Fundacija Wima Wendersa kot platforma, ki hrani Wendersovo delo na področju filma, fotografije in esejistike. Wenders se poleg filmu namreč aktivno posveča fotografiji. V svojih fotografskih delih se loteva tem, kot so spomini, čas, izguba, nostalgija in gibanje. Izdal je tudi zbirko esejev iz študentskih časov z angleškim naslovom Emotion Pictures. Eseji so zaživeli kot serija radijskih iger na BBC Radio 3.

STA