Živa meja ob cesti je lahko hitro previsoka, nasad rož pa preveč bujen

Gosta živa meja, bujen nasad rož ob cesti … Čeprav je zelenje očesu prijetno, pa preveč bujno rastlinje lahko vpliva na preglednost cestišča in s tem na varen potek prometa. “Razraščena vegetacija ob cestah je običajno največja težava v pomladnih mesecih, toda tudi poleti, ko so dobre vremenske razmere, lahko razraščenost vpliva na preglednost in s tem negativno tudi na prometno varnost,” opozarjajo v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.

Rastlinje je lahko visoko do 75 centimetrov od tal

Zakon o cestah zagotavlja varovalni pas ob cesti, ki je različne širine glede na kategorijo cest in kjer ni dovoljenih posegov v prostor. Rastlinje je lahko visoko do 75 centimetrov od tal, da je zagotovljena ustrezna preglednost. Lastniki zemljišč morajo sami skrbeti, da se vegetacija ne razrase preveč bujno in previsoko, za kar skrbijo vzdrževalci cest, ki o tem obvestijo lastnike. Če se ne odzovejo, zadevo prevzame inšpekcija za ceste, ki po pogovoru z lastnikom ustrezno ukrepa. Na koncu je možna kazen 500 evrov za fizične osebe in 2000 evrov za pravno osebo. Sicer pa preglednost cest in upoštevanje predpisov nadzirajo tudi inšpektorji po uradni dolžnosti.

Čeprav je zelenje očesu prijetno, pa preveč bujno rastlinje lahko vpliva na preglednost cestišča in s tem na varen potek prometa.

V območju križišč zasaditev rastlinja ni dovoljena

“Podobno velja tudi pri križiščih, kjer je še bolj pomembno, da rastlinje ne ogroža normalne preglednosti, ne zakriva oznak, semaforjev, znakov, skratka vse prometne signalizacije,” opozarjajo v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Zato v območju križišč zakon o cestah ne dovoljuje nikakršne zasaditve. Posebnosti glede zasaditve veljajo tudi za železniške prehode. Zakon določa obveznosti obreza vegetacije vzdrževalcu cest, če se ta nahaja v območju ceste. Ob višji in razraščeni vegetaciji pa enako velja za ograje in stebre ob križiščih, kar ravno tako zmanjšuje preglednost in varnost v prometu.

Zakon o cestah določa, da je treba pred gradnjo ograje ali stebrov predhodno pridobiti soglasje direkcije za infrastrukturo. Za pločnike v naseljih pa so pristojne občine oziroma izvajalci javnih služb, ki skrbijo, da je pločnik v naselju varen tudi za pešce in da zaradi goste vegetacije pešcem ni treba stopiti s pločnika. Rastlinje tik ob cesti skladno s pogodbo o vzdrževanju ureja vzdrževalec državnih cest. Če opazite, da vam preveč bujno rastlinje ovira preglednost med vožnjo, lahko to prijavite inšpektoratu, vzdrževalcu ceste, upravljalcu državnih cest ali drugemu organu, ki prijavo odstopi v obravnavo pristojnemu organu.

Težave v gozdovih

Stanje ob cestah je precej kritično, saj je razraščenega rastlinja v varovalnih pasovih državne ceste vse več, ocenjuje inšpektorica za ceste mag. Natalija Duračak Bitenc. Kritično je tudi v območjih gozdov, kjer se poškodovana drevesa naslanjajo ena na drugo, namesto da bi lastniki gozdov poškodovana drevesa iz varovalnih pasov odstranili. “Večkrat se srečujemo tudi s pretirano željo po namestitvi preglednostnih ogledal. Te sicer namešča država - vendar le tam, kjer recimo ovire za preglednost ni mogoče odstraniti. Zagotovo pa recimo živa meja ali nasad rož ne sodita med slednje,” še izpostavlja inšpektorica za ceste. Čeprav kazni morda res niso izjemno visoke, pa lahko lastnike zemljišč ob cesti s preveč bujnim rastlinjem v varovalnem pasu, predvsem pa rastlinjem, ki moti preglednost cest in križišč, pošteno udari po denarnici, če pride do visokih regresijskih zahtevkih zavarovalnic ob nesreči, ki bi se lahko zgodila zaradi nepreglednosti. Agencija za varnost prometa tako vse lastnike zemljišč ob cestah in križiščih poziva, naj po svojih najboljših močeh redno skrbijo za urejeno in vzdrževano rastlinje, ki ne zmanjšuje vidljivosti ali celo ovira prevoznosti, in s tem prispevajo k bolj varnim cestam in boljši prometni varnosti.

Bujno rastlinje vpliva tudi na vidljivost za udeležence v prometu. Unsplash.com