Živa straža pred Božjim grobom

PODNANOS> Najstarejši krajani se še iz časov pod Italijo spomnijo tega običaja, ki se je v vasi obdržal še nekaj let po drugi svetovni vojni, potem pa je izginil. Pred dvajsetimi leti so živo stražo pred Božjim grobom v župnijski cerkvi sv. Vida znova obudili v prostovoljnem gasilskem društvu. “Zdelo se nam je prav, da obudimo ta lepi običaj, o katerem so nam pripovedovali. Eno leto pred nami so ga obudili gasilci v Vipavi. Čeprav je pri njih malo drugače kot pri nas,” pravi gasilec Darko Rosa.

Letos je v živi straži sodelovalo skoraj 40 gasilcev. Začela se je na veliki petek, pol ure pred večernim obredom. Gasilci so se zbrali v 'stražnici', na domačiji Darka Rose. Poveljnik Janko Rosa je poskrbel za razpored in pospremil prvo dvojico v cerkev, do Božjega groba, ki ga krasijo lesene, ročno izdelane kulise. Pari v straži so se zamenjali na petnajst minut, straža se je končala po koncu obreda, potem so se vsi sodelujoči zbrali v stražnici. Na veliko soboto so gasilci sodelovali pri blagoslovu velikonočnih jedi, stražo so nadaljevali ob slovesni vstajenski maši in jo zaključili ob vstajenju, druga ekipa pa je poskrbela za slovesno zvonjenje. Župnik Dominik Brus priznava, da je bil ob svojem prihodu v Podnanos, pred osmimi leti, kar malo presenečen, ko je zagledal živo stražo pred Božjim grobom. “Vesel sem, da se lepa navada ohranja. S tem se pokaže tudi lepo sodelovanje med cerkvijo, župnijo in gasilci, vsi smo ena skupnost. Sicer pa straža simbolizira stražo ob Jezusovem grobu. Ko je Jezus umrl in so ga pokopali, so izraelski voditelji zahtevali, da postavijo stražo pred grob, ker so se bali, da ga bodo ukradli. Pilat jim je odgovoril, da imajo vojake. Od tu izhaja straža pri Božjem grobu. V nekaterih cerkvah imajo lesene vojake, mi pa imamo živo stražo,” še dodaja župnik Brus. Letos so se gasilcem iz Podnanosa pridružili tudi kolegi iz Žalne pri Grosupljem. AT