Živijo z mestom in morjem
Stari Pirančani vedo, kaj pomeni živeti z morjem in mestom. Z njima so (pre)živeli in prav dobro se zavedajo, da ju moramo zaščiti in ohraniti za naslednje rodove. Zato na piranski punti vsak drugi konec tedna do srede septembra pripravljajo etno prireditev Kako živeti z morjem, pod katero se je podpisal piranski Zavod Mediteranum.
PIRAN > Minuli konec tedna so bili obiskovalci Pirana nad prireditvijo navdušeni.
Prireditev poteka na prostoru pred cerkvijo Marije zdravja na skrajni točki piranskega polotoka ob okrogli trdnjavi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja. Cerkev je bila posvečena leta 1274 svetniku Klementu. Današnja obnovljena cerkev je iz baročne obnove iz 18. stoletja. V notranjosti je ohranjena dekorativna stropna štukatura, glavni in dva stranska oltarja. V njej je postavljena na ogled fotografija meseca. Gre za ciklus fotografskih razstav, ki jih pripravlja društvo prijateljev Zakladov sv. Jurija iz Pirana z namenom obogatiti kulturno ponudbo v srednjeveškem mestu Piran in hkrati opozoriti na njegovo bogato sakralno dediščino.
Po besedah koordinatorke prireditve Teje Bučinel je prostor pred cerkvico - od junija do septembra vsak drugi petek in soboto v mesecu od 19. ure naprej - v sklopu etno prireditve Živeti z morjem na voljo domačinom in vsem, ki imajo obmorsko kulturo in Piran radi. “Tu se dobivamo, čakulamo, briškulamo, se izkričimo ob mori, zakantamo, prisluhnemo glasbi, se podpremo enkrat z brodetom drugič s kruhki ali sardelami, ki jih oplemenitimo z malvazijo in refoškom in še marsikaj nas lahko doleti. Ob pogledu na naše mojstre šivanja ribiških mrež, izdelovanja ladijskih brkov, vezanja trnkov in še marsičesa se zavemo, da je v nas še veliko mediteranskega duha. Le čemu bi sedeli pred televizorjem ali računalnikom in se prepuščali osami ali poneumljanju, če pa je tako lepo biti s prijatelji, z meščani svojega mesta, s prečudovitim in vedno mladim Piranom,” nam je o namenu prireditve povedala Bučinelova.
“Vse kar ste videli na prireditvi, je nekaj vsakdanjega, običajnega. To že tisočletja počnemo na naši obali, v naših kleteh, stanovanjih, gostilnah,” pa jo je dopolnil eden od domačinov. “Piran bomo ohranili le, če ga bomo razumeli in imeli radi takega, kot je, njega in njegove domačine,” pa je še dodala Teja Bučinel.
MIHA CRNIČ
