Znani Slovenci o martinovem

SLOVENIJA • Ko se mošt spremeni v vino, po Sloveniji zadiši po pečeni goski, mlincih in rdečem zelju, mize pa se šibijo pod jesenskimi dobrotami. Martinovo je za mnoge eden najbolj veselih praznikov, ki poleg dobre hrane in žlahtne kapljice prinaša tudi obilico druženja in nepozabnih dogodivščin. Pa ga z enakim navdušenjem praznujejo tudi naši znani obrazi? Nekateri prisegajo na razkošne domače pojedine, drugi martinovo najraje preživijo na odru, tretji pa se raje izognejo vinu, ne pa tudi slastnim dobrotam.

Marko Naberšnik

Foto: Luka Matijevec

Marko Naberšnik

“Pri martinovem nisem ravno tipičen predstavnik Štajercev. Čeprav zelo spoštujem trud in delo v vinogradu ter razumem veselje, ko se mošt spremeni v vino, sam ne pijem alkohola, zato mi ta praznik ni posebno blizu. Najlepše spomine na martinovo imam iz otroštva, ko je imela stara mama na dvorišču še nekaj trte. Takrat sem se še posebno veselil tradicionalne martinove pojedine. Mlinci in pečena perutnina so mi šli vedno zelo v slast, priznam pa, da se jih z veseljem lotim še danes.”

Omar Naber

Foto: Sašo Radej

Omar Naber

“Martinovo praznujem, če tako nanese, ni pa med mojimi najpomembnejšimi prazniki. Najbolj mi je ostalo v spominu martinovanje leta 2023, ko sem v Cvetličarni priredil koncert ob polnoletnosti svoje glasbene kariere. Martinovi pojedini se pa nikoli ne odrečem. Vsako leto se je z veseljem udeležim pri drugih prijateljih, sam pa je še nisem priredil, a me verjetno to še čaka enkrat. Ker neizmerno rad kuham, priznam, da že komaj čakam, da bom lahko tudi sam pripravil pravo martinovo pojedino in pogostil prijatelje.”

Rebeka Dremelj

“Martinovo imam rada predvsem zaradi dobre hrane in prijetne družbe. Letos ga bom, kako drugače, znova praznovala kar na odru. Seveda pa se ne bom odrekla niti pravi martinovi pojedini, saj je to eden tistih praznikov, ko si lahko brez slabe vesti privoščimo vse dobrote, ki se šibijo na mizah. Po obilni pojedini pa človek potrebuje samo še udoben kavč in kratek premor od življenja.”

Ana Maria Mitić

Foto: Mateja J. Potočnik

Ana Maria Mitić

“Letos bom martinovo praznovala v Ruski dači, kjer bom oba martinova konca tedna nastopala s koncertom šansonov. Tako bom praznik preživela ob glasbi in seveda ponosno trezna. Čeprav bom namesto kozarca vina v rokah držala mikrofon, pa se nikakor ne nameravam odpovedati martinovi pojedini. Kar se mene tiče, bi lahko bila ta tudi večdnevni festival. (smeh) Martinova goska z mlinci in rdečim zeljem je namreč prava kulinarična razvada, ki se ji je težko upreti. Ob tako bogato obloženi mizi se praznovanje zlahka zavleče še v naslednji dan.”

Danijel Malalan

Foto: Ssg/ Luca Quaia

Danijel Malalan

“Martinovega ne praznujem, njegove pojedine si ne privoščim, imam pa na ta praznik lepe spomine iz otroštva. Kot mulci smo se za martinovo odpravili na Prosek pri Trstu, kjer še danes pripravljajo tradicionalno martinovanje z lunaparkom. Tam je sveti Martin še posebej priljubljen, saj je zavetnik kraja. Praznovanje spremljajo pokušine mladega vina, kraške kulinarične dobrote, koncerti, turnirji v briškoli in številne stojnice. Posebna zanimivost je tudi martinova furenga, ko novo vino pripeljejo na vozu s konjsko vprego. To je res lep običaj, ki združuje tradicijo, dobro hrano in veselo druženje.” • ns