Znanstveniki svarijo pred "sesutjem ekosistema" in uničenjem Velikega koralnega grebena

AUCKLAND • Po ocenah znanstvenikov bo letošnji El Nino rekordno močan. Pojav prispeva k segrevanju površinskih temperatur v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana ter po celem svetu prinaša spremembe pri vetrovih, zračnem tlaku in padavinskih vzorcih. Morska ekologinja z avstralske Univerze Jamesa Cooka Morgan Pratchett je na mednarodnem simpoziju o koralnih grebenih, ki je potekal v Aucklandu na Novi Zelandiji, opozorila, da pojav predstavlja resno grožnjo. "Zelo verjetno je, da bomo priča zelo hudemu in obsežnemu beljenju koral v Velikem koralnem grebenu," je dejala.

Pokritost grebena s trdimi koralami se je med letoma 2024 in 2025 močno zmanjšala. V tem času so nadpovprečne temperature vode povzročile že šesto množično beljenje koral na grebenu od leta 2016. "Ni nemogoče, da bo naslednja večja motnja vodila do območnih izumrtij živalskih vrst in širšega razpada ekosistema," je še dodala Pratchett.

Profesor morskih študij z Univerze v Queenslandu Ove Hoegh-Guldberg je bil kritičen do slabega odziva vlade, kar naj bi po njegovih besedah ogrozilo prihodnost koralnih grebenov po vsem svetu.

Veliki koralni greben, znan tudi kot največja živeča struktura na svetu, se razprostira na 2300 kilometrov dolgem območju tik ob obali Queenslanda in je za Avstralijo pomembna turistična znamenitost.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je greben leta 1981 umestila na seznam svetovne dediščine, od leta 2021 pa ga vsako leto podrobneje spremlja.

Prejšnji mesec grebena niso uvrstili na seznam ogrožene svetovne dediščine, čeprav Združeni narodi izražajo "izredno zaskrbljenost" zaradi množičnega beljenja koral in drugih vplivov podnebnih sprememb.