Zobje glodalcev ohranjajo stalno ostrino
Slovenski raziskovalci so skupaj z nemškimi in ameriškimi kolegi pri preučevanju zob glodalcev prišli do pomembnih ugotovitev, ki bi lahko omogočile razvoj novih materialov, so sporočili z Visoke šole za varstvo okolja Velenje.
VELENJE > Do nedavnega je bila velika uganka, kako lahko nekateri zobje glodalcev stalno rastejo in pri tem ohranjajo stalno ostrino oziroma funkcionalnost. Odgovor je našel konzorcij slovenskih, nemških in ameriških raziskovalcev, ki so svoje ugotovitve ta mesec objavili v prestižni mednarodni znanstveni reviji American Chemical Society (ACS) Nano. Konzorcij raziskovalnih inštitucij, ki ga je vodila Vesna Šrot iz Centra za elektronsko mikroskopijo nemškega inštituta Max Planck, v njem pa so sodelovali tudi slovenski raziskovalci iz inštituta ERICo Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Gozdarskega inštituta Slovenije, je z metodami mikroskopije dobil povsem nov vpogled v strukturo, kemijsko sestavo in fizikalne značilnosti zob glodalcev. Raziskave so izvajali na več nutrijah z Ljubljanskega barja.
Poleg prisotnosti vrhnje plasti sklenine, ki je zelo bogata z železom v različnih kemijskih oblikah in daje zobem nutrije značilno oranžno barvo, so v zobovini sekalcev izmerili tudi nenavadno visoke vsebnosti magnezija. Ker sekalci nutrij in ostalih vrst glodalcev stalno rastejo, sta ravno razmerje in prostorska porazdelitev železa in magnezija znotraj zob ključna za njihovo funkcionalnost - ohranjanje stalne ostrine kljub neprekinjenemu obrabljanju. “Ugotovitev bo v prihodnje mogoče uporabljati pri razvoju novih materialov in ima velik uporaben pomen za širšo družbo,” so sporočili. STA