Javnost je zaveznik
Naključje ali ne, svetovni dan svobode medijev je le dva dni po 1. maju, svetovnem prazniku dela. Kako je dandanes pri nas z delavskimi pravicami, je jasno. Kako z mediji in novinarstvom pa tudi. Ta “četrta veja oblasti” že dolgo deli usodo ostalega delavskega življa, ki z oblastjo nima kaj prida zveze. In ti “psi čuvaji” vse teže čuvajo in grizejo.
Zelo dolgo je veljalo, da so novinarji in mediji braniki demokracije, ki brez informiranih državljanov ne more obstajati, ti pa to ne morejo postati brez etičnih, profesionalnih in k objektivnosti in resnici zazrtih novinarjev. Ki vedno in povsod zasledujejo javni interes. Da je svoboda govora in pluralnost mnenj to, kar razvite države loči od ostalih. Da ne bo pomote. Oblastniki, politični in ekonomski, so novinarstvo in medije vedno videli bodisi kot grožnjo bodisi kot orodje ali orožje v svojih rokah. A resne medije so tako ali drugače upoštevali, ker so ti imeli relativno moč oziroma težo.
Položaj danes ni zavidljiv. Politični in ekonomski pritiski se stopnjujejo, tehtne medijske vsebine so na tem, da izgubijo boj s senzacionalizmi in ustvarjanjem nenehnih izrednih razmer. Mediji se počasi spreminjajo v “četrto vejo zabavništva”, kjer največ štejejo kliki in trivialne zgodbice za petsekundno pozornost občinstva. Enako kot delavci novinarji postajajo potrošno blago: odpuščanja so v nekaterih medijih na dnevnem redu, na stotine jih je, ki delajo od petka do svetka s kratkotrajnimi pogodbami za določen čas za nekaj sto evrov na mesec, ni jih malo, ki iztrošeni ali razočarani ta poklic zapuščajo.
Drži, niso vsi mediji slabi in vsi novinarji dobri. In v slovenski medijski krajini je še vedno ogromno odličnih zgodb in analitičnih člankov, tehtnih razmislekov in lucidnih komentarjev. A ob dnevu svobode medijev ni pretiranega razloga za praznovanje. Prej za okrepitev prizadevanja, da se stvari obrnejo spet na bolje. Ki pa je brez zavezništva javnosti vnaprej obsojeno na poraz ...