Legalno na kolo, za zdravo telo
Lani zelo odmevno zaprtje kolesarskega parka v Robidišču bo, kot kaže, dobilo spodbudnejši epilog. Ker se je agrarna skupnost (AS) Logje Robidišče organizirala po novem, kar pomeni, da o oddajanju premoženja v najem lahko odloča upravni odbor, se obeta, da bi park na njenem ozemlju ponovno zaživel. Sicer ne z upraviteljem Mihom Šaleharjem, ki se je po tožbah in pritožbah umaknil, temveč z novim ponudnikom, ki ga bo AS iskala z javnim razpisom. Da ne bi ponovno prišlo do kakšnih zapletov, bodo o mnenju vprašali vse solastnike, vendar potrebujejo zgolj privoljenje polovice. Upati je, da se bo izšlo, ker domačini, razen redkih izjem, kolesarsko ponudbo podpirajo pod pogojem, da je ustrezno prilagojena in ne bo moteča za najzahodnejšo slovensko vas. Podpirajo tudi prekomejno kolesarsko in nasploh turistično povezavo, glede na to, da so zanesenjaki kolesarske traile uredili v bližnjem Prosnidu v Benečiji.
V Sloveniji legalno deluje kar nekaj gorsko kolesarskih parkov, toda v primerjavi s povpraševanjem vsekakor premalo. Potrebovali bi ga tudi v Posočju, ki je zadnja leta postalo kolesarska meka. Ne le za gorske kolesarje, temveč tudi za tiste, ki s kolesi potujejo po dolini. Njihovo število se skokovito povečuje, med drugim zaradi električnih koles, ki omogočajo daljše ture ljudem, ki niso v vrhunski kondiciji. Zanje gradijo daljinske kolesarske steze oziroma mrežo, za kar je na voljo evropski denar. Gre pa bolj počasi naprej. Tudi s kolesarsko stezo med Bovcem in Kobaridom po trasi, kjer bo potekal električni kabel. Je primer dobre povezovalne prakse, vendar ne gre brez lastniškega in naravovarstvenega zatikanja.
V Sloveniji legalno deluje kar nekaj gorsko kolesarskih parkov, toda v primerjavi s povpraševanjem vsekakor premalo. Potrebovali bi ga tudi v Posočju.
Parki za gorsko kolesarjenje se razvijajo predvsem na terenih smučišč, denimo na Pohorju in Krvavcu, kjer ponujajo možnosti prevoza z žičnicami. Lepo deluje park na Golovcu. Tudi na pobočjih Kanina so ga pred mnogimi leti delno uredili, vendar se zadeva zaradi legalnih zapletov dolgoročno ni izšla.
Na področju legaliziranja in urejanja terenov za gorsko kolesarjenje čaka še precej dela. Problemi so v razdrobljenem lastništvu, nujni so kompromisi z ostalimi uporabniki okolja, kot so denimo lovci, naravovarstveniki, planinci... Da zadeve niso ustrezno urejene, razkriva dejstvo, da v turističnem zavodu Dolina Soče zaidejo v stisko, ko jih kolesarji povprašajo, kje bi lahko v naravi legalno kolesarili.
Kolesarji so dobri gostje, ne puščajo ogljičnega odtisa. V slovensko turistično malho prinašajo milijonske prihodke. Zato si zaslužijo legalno in urejeno infrastrukturo.