Znova na začetku

Računsko sodišče je s svojimi ugotovitvami vrnilo Lipico na začetno točko. Znova je treba začeti razmišljati o tem, kaj je prav in kaj zgrešeno? Kdo je imel dobre in kdo slabe namene? Kdo je bil spreten in kdo ne? Predvsem pa, kaj je najboljše za Lipico? Naj bo enotna ali naj se javni zavod in gospodarsko turistična dejavnost dokončno ločita? Je dobro vanjo spustiti nove investitorje? Če da, pod kakšnimi pogoji? Kako zastaviti turizem, da bo Lipica lahko živela in se razvijala? Kako varovati njeno krajino in kako zadovoljiti vse pravne paragrafe? In kako sestaviti sestavljanko, da se bo vse ujemalo!

Doslej zadnje ni uspelo še nikomur, razen enkrat pred letom 1980. A sedaj so razmere drugačne. In potem je šlo dolgo le navzdol. Direktorji so se menjavali tako pogosto, da so morali oditi, še preden so ugotovili, kako se lotiti zadev, ali pa zato, ker niso dovolj zavihali rokavov. Prevečkrat se je le gasilo najhujše probleme in cilj je bil obdržati se nad gladino.

Tudi Lipica turizem je nastala v času, ko so mnogi opozarjali, da natakarji in sobarice res ne morejo biti javni uslužbenci in da bo šele po ločitvi med javnim zavodom in gospodarsko turistično dejavnostjo mogoče uspešno kandidirati na razpisih.

Zato se je leta 2007 zgodila ločitev. Kot je pokazalo računsko sodišče, pa ni bila povsem čista, dokončna in poštena. Mnogi so že od začetka opozarjali, da bo tok denarja usmerjala na poljubno stran. Nekateri so se bali, da bi lahko šla Lipica turizem prekmalu v stečaj, obubožani lipiški turizem pa v druge roke.

Kdo je imel prav, vedo le vpleteni. Vsekakor je do ločitve prišlo v času, ko je bil predsednik sveta zavoda dr. Mihael Brejc istočasno tudi predsednik Golf kluba Lipica. Načrtovali so širjenje golf igrišča, dokler se za ohranitev Lipice kot oaze belih konj ni izpostavil Etbin Tavčar in za to plačal visoko ceno z odpovedjo, s tožbami in pritiski. Sedaj se očitno začenja nova zgodba. Kdo ve kakšna?