Študenti soustvarjajo evropski prostor poučevanja italijanščine

Od učilnice do mednarodnega raziskovalnega prostora

Projekt se je začel maja 2024 na Univerzi v Gradcu z naslovom Investigating Language Education: domande di ricerca, metodi, proposte didattiche tra teoria e pratica. Multimodalità e plurilinguismo nella didattica dell'italiano come lingua straniera. Poleg gostiteljice, Univerze v Gradcu, sta sodelovali še Univerza na Primorskem in Univerza za tujce v Sieni. Partnerstvo so vodile štiri priznane raziskovalke na področju didaktike italijanskega jezika: prof. dr. Simona Bartoli Kucher (Univerza v Gradcu), prof. dr. Nives Zudič Antonič (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Antonella Benucci in prof. dr. Carla Bagna (Univerza za tujce v Sieni).

Na Univerzi na Primorskem je projekt koordinirala prof. dr. Nives Zudič Antonič z Oddelka za italijanistiko Fakultete za humanistične študije, ki je skupaj s sodelavkami zasnovala program, v katerem so od vsega začetka aktivno sodelovali tudi študenti. Pri tem niso le poslušali predavanj, temveč raziskovali, razpravljali, oblikovali učne materiale in iskali odgovore na aktualna vprašanja, ki se zastavljajo ob poučevanju italijanščine kot tujega in drugega jezika v večjezičnih evropskih okoljih.

Kombinirani intenzivni programi Erasmus+ (Blended Intensive Programmes - BIP) predstavljajo eno izmed novejših oblik mobilnosti v programu Erasmus+. Združujejo virtualno sodelovanje in kratkotrajno fizično mobilnost ter omogočajo, da študenti različnih univerz sodelujejo pri skupnih raziskovalnih in pedagoških izzivih. Mednarodne skupine razvijajo rešitve za aktualna družbena vprašanja, pri čemer pridobivajo akademske, digitalne in medkulturne kompetence. Takšna oblika sodelovanja odpira mednarodni prostor tudi študentom, ki se težje odločijo za daljše študijske izmenjave.

Projekt ni bil namenjen zgolj mednarodni mobilnosti, ampak predvsem razvoju kompetenc prihodnjih učiteljev italijanščine kot tujega in drugega jezika. V ospredju so bili večjezičnost, multimodalnost, medkulturna mediacija in vzgoja za globalno državljanstvo. Študenti so v mednarodnih in interdisciplinarnih skupinah kritično obravnavali sodobne raziskovalne pristope ter jih povezovali z didaktično prakso. Cilj je bil, da bi znali samostojno načrtovati in pripravljati učna gradiva za večjezične in večkulturne razrede v Sloveniji, Avstriji in Italiji.

Že v prvi fazi projekta so študenti treh univerz raziskovali položaj večjezičnosti v Sloveniji, Avstriji in Italiji ter predstavili različne pristope k poučevanju italijanščine v večkulturnih razredih. Med intenzivnim tednom v Gradcu so delo nadaljevali v mednarodno sestavljenih skupinah, kjer so razvijali inovativna didaktična gradiva, ki povezujejo jezik, književnost, film, vizualne medije in digitalna orodja. Nastala je publikacija Un mare di storie tra immagini, lingue e culture/Morje zgodb med podobami, jeziki in kulturami (https://doi.org/10.25364/513.2025.1), ki združuje večjezična in multimodalna učna gradiva za poučevanje italijanščine kot tujega jezika.

Študenti pri delu v mešanih skupinah. Delo je temeljilo na sodelovalnem učenju. Mednarodne skupine študentov so pripravljale večjezična in multimodalna didaktična gradiva.

Raziskovalno delo je izhajalo iz prepričanja, da sodobni pouk jezika ne temelji več le na učbeniku in besedilu, temveč na povezovanju različnih načinov sporazumevanja. Zato so študenti pri svojem delu uporabljali književnost, film, stripe, podobe, podkaste in druge digitalne medije ter raziskovali, kako lahko multimodalna in večjezična besedila spodbujajo razumevanje kulturne raznolikosti. Posebno pozornost so namenili tudi obmejnim avtorjem, med njimi Fulviu Tomizzi, katerih dela odpirajo vprašanja identitete, pripadnosti, meja in sobivanja različnih jezikov ter kultur.

“Gre za srečanje treh različnih kultur - italijanske, slovenske in avstrijske -, ki se med seboj prepletajo in ustvarjajo prostor za dialog. Ob koncu študenti svoje izkušnje zberejo v skupni publikaciji, ki je rezultat njihovega skupnega dela,” je ob zaključnem srečanju v Sieni poudarila prof. dr. Nives Zudič Antonič.

Drugo leto projekta je maja 2025 gostila Univerza na Primorskem, kjer je Oddelek za italijanistiko pripravil program z naslovom Attraverso lingue, identità e mediazioni. Letteratura, paesaggi linguistici e translanguaging: percorsi per la didattica della lingua italiana. V intenzivnem tednu so združili predavanja, delavnice, raziskovalno delo in terenske dejavnosti v slovenski in italijanski Istri. Študenti so obiskali Radio in Televizijo Koper-Capodistria, Italijansko skupnost v Piranu, raziskovali jezikovno krajino Kopra, Pirana in Trsta ter spoznavali kulturno dediščino, povezano s pisateljem Fulviom Tomizzo.

Naslovnici obeh knjig. Eden najpomembnejših rezultatov projekta sta mednarodni publikaciji Un mare di storie tra immagini, lingue e culture (2025) in Attraverso lingue, identità e mediazioni (2026), ki predstavljata izvirno delo študentov treh partnerskih univerz.

Posebno vrednost programa je predstavljalo sodelovalno delo v mednarodnih skupinah. Študenti so razvili osem izvirnih multimedijskih projektov, ki obravnavajo teme večjezičnosti, identitete, jezikovne mediacije, translanguaginga in medkulturnega dialoga. Nastala gradiva povezujejo raziskovalne ugotovitve s sodobno didaktično prakso ter so uporabna pri poučevanju italijanščine v večjezičnih okoljih.

“Delali smo v mešanih skupinah, v katerih so bili študenti vseh treh univerz. Tako niso le spoznali drug drugega, temveč ustvarili konkretna didaktična gradiva. Danes predstavljamo že drugo publikacijo, ki so jo v celoti pripravili študenti,” je ob predstavitvi rezultatov poudarila prof. dr. Nives Zudič Antonič.

Tri univerze, tri leta in več kot sto študentov

Svoje delo so študenti nadgradili še v tretjem letu projekta, ki se je zaključil spomladi 2026 na Univerzi za tujce v Sieni z naslovom Lingua italiana, lingue del mondo come spazi di mediazione e cooperazione. Program je bil posvečen vlogi jezika pri mediaciji, medkulturnemu sodelovanju, uporabi sodobnih medijev in umetne inteligence v jezikovnem izobraževanju. Zaključek projekta je hkrati pomenil predstavitev druge skupne publikacije, Attraverso lingue, identità e mediazioni: Letteratura, paesaggi linguistici e translanguaging: percorsi per la didattica della lingua italiana/Skozi jezike, identitete in mediacije: Književnost, jezikovne krajine in translanguaging: poti za poučevanje italijanščine (https://fhs.upr.si/it/programma-bip-2026-lingua-italiana lingue-del-mondo-come-spazi-di-mediazione-e-cooperazione/), ki prinaša raziskovalne in didaktične projekte študentov vseh treh univerz.

V treh letih sodelovanja je v projektu sodelovalo več kot sto študentov, ki niso bili zgolj udeleženci mednarodne mobilnosti, temveč raziskovalci, avtorji in soustvarjalci novih didaktičnih pristopov. Nastali publikaciji predstavljata trajen rezultat njihovega dela in pomemben prispevek k sodobni didaktiki italijanščine kot tujega jezika.

Delo študentov se z zaključkom posameznega BIP-a ni končalo. Nastala gradiva so po zaključku srečanj študenti in mentorice še več mesecev dopolnjevali v spletnih mednarodnih skupinah, nato pa so bila preizkušena tudi pri pouku italijanščine v izbranih šolah. Rezultat tega procesa sta dve prosto dostopni publikaciji in številna digitalna učna gradiva, ki jih lahko uporabljajo učitelji italijanščine v večjezičnih učnih okoljih. Projekt je tako presegel okvir študentske mobilnosti in se razvil v primer dobre prakse mednarodnega sodelovanja, raziskovanja in prenosa znanja v pedagoško prakso.

Projekt Erasmus+ BIP je hkrati pomembno prispeval k internacionalizaciji Oddelka za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pod vodstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič je oddelek utrdil sodelovanje z uglednima evropskima univerzama ter študentom omogočil izkušnjo, ki združuje raziskovanje, pedagoško prakso in medkulturni dialog. Prav takšni projekti potrjujejo, da je sodobna univerza prostor sodelovanja, odprtosti in skupnega ustvarjanja znanja - brez meja. •