Dobrodošel je vsakdo, ki potrebuje informacije, podporo ali pomoč

V okviru projekta SIS-Hubs, ki ga sofinancira Evropska unija, ste oktobra na Ljudski univerzi Koper odprli Skupnost 4 - prostor povezovanja in podpore v lokalnem okolju. Kako ste si zamislili njeno delovanje?

Skupnost 4 smo si zamislili kot varen, vključujoč in dostopen prostor, kamor se lahko predvsem ženske, tudi tiste s priseljensko izkušnjo, obrnejo po nasvete, informacije o podpornih storitvah in povezovanju z lokalno skupnostjo. In zakaj poimenovanje prav Skupnost 4? Ime nosi več pomenov: prepleta štiri področja – socialno varstvo, izobraževanje, pravo in zdravstvo, povezuje lokalno prebivalstvo, simbolizira štiri smeri – sever, jug, vzhod in zahod, saj migracije potekajo iz vseh smeri neba. Dobrodošel je vsakdo, ki potrebuje podporo pri vključevanju v družbo, dostopu do podpornih storitev, prepoznavanju in preprečevanju nasilja, pravni pomoči, neformalnem učenju ter aktivnem sodelovanju v lokalnem okolju, pa tudi vsi tisti, ki se z omenjenimi temami ukvarjajo profesionalno.

Skupnost 4 sva zasnovala s sodelavcem dr. Blažem Lenarčičem in v sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper, vendar pa so glavne izvajalke programa strokovnjakinje, ki delujejo v lokalnem okolju na zgoraj omenjenih področjih in pa deset mentoric, ki prihajajo iz Belorusije, Litve, Rusije in Ukrajine. Izmenično bodo vodile tedenska skupinska druženja, po dogovoru pa tudi individualne pogovore. Med aktivnostmi bo na voljo tudi varstvo otrok, saj želimo spodbuditi vključevanje mam oziroma skrbnic otrok. Na Ljudski univerzi Koper bodo tako ob petkih popoldne od novembra letos do junija prihodnje leto potekala tematska srečanja, namenjena sproščenim pogovorom, informiranju in reševanju morebitnih stisk. In kot se glede na ime spodobi, smo delovanju namenili ravno učilnico št. 4.

Skupnost 4 je torej namenjena predvsem povezovanju in izmenjavi informacij o podpornih storitvah, kljub temu pa prek projekta ozaveščate tudi o nasilju nad ženskami.

Eden od namenov projekta SIS-Hubs je tudi ozaveščanje o različnih oblikah nasilja nad ženskami in o trgovini z ljudmi. S tem namenom sodelujemo tudi z društvom Ključ. Skozi krepitev informiranosti, opolnomočenja in povezovanja želimo v Skupnosti 4 prispevati tudi k preprečevanju izkoriščanja in nasilja, vendar je osrednji namen srečanj predvsem izboljšanje dostopa do podpornih storitev v lokalnem okolju in boljši pretok informacij, ki pridejo prav priseljenkam, pa tudi lokalnim prebivalkam in prebivalcem v vsakdanjem življenju.

Menite, da bodo ženske, ki potrebujejo informacije, našle pot do vas?

Potrudili se bomo, da bodo naša srečanja dovolj prepoznavna in dostopna, zato bomo o njih obveščali na družbenih omrežjih, v lokalnih medijih, preko formalnih in neformalnih kanalov. S tem namenom 6. novembra začenjamo tudi s prvim dogodkom, ki bo namenjen predaji znanja in dodatnim informacijam o Skupnosti 4 – naše mentorice bodo obiskovalkam in obiskovalcem predstavile naše dosedanje delovanje in prihajajoče aktivnosti, pa tudi ključne pravice in dolžnosti, pomembne ustanove, osebne izkušnje in uporabne napotke na področju socialnega varstva, izobraževanja, prava in zdravstva. Sledila bo tudi participativna izdelava promocijskih gradiv. Vabila na dogodek bomo razširili s pomočjo celotne projektne ekipe ter mreže vladnih in nevladnih organizacij.

Na Inštitutu za družboslovne študije ZRS Koper ste se v različnih projektih že ukvarjali s položajem priseljenk. Njihove izkušnje in potrebe se verjetno razlikujejo tudi glede na državo, iz katere prihajajo, njihovo izobrazbo in kulturno okolje - drugače je, če na primer v Slovenijo pride visoko izobražena ženska iz Ukrajine ali ženska s Kosova, ki morda zaradi kulturnih norm težje navezuje stike zunaj svoje skupnosti. Kakšne so vaše izkušnje?

Integracija (predvsem žensk) in medkulturnost sta pomemben raziskovalni fokus Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper. Potrebe priseljenk se res razlikujejo - ne le glede na državo izvora, stopnjo izobrazbe in kulturno ozadje, temveč tudi glede na zaposlitveni status, družinsko okoliščino in podobno. Prav zato je pomembno stremeti k individualiziranemu in participativnemu pristopu, saj ne smemo izhajati iz preveč splošnih predpostavk. Vsaka priseljenka ima unikatno kombinacijo kompetenc, želja, potreb in ovir, s katerimi se srečuje. Zato sta pri vključevanju pomembna prilagodljivost in razumevanje teh specifik. Primer dobre prakse je vsekakor posameznim skupinam prilagojen tečaj slovenščine, na primer program Uporabna slovenščina za albansko govoreče.

V lokalnem okolju se s priseljenci in priseljenkami ukvarjajo tudi PiNA, Ljudska univerza Koper, Večgeneracijski center Morje in drugi. Na srečanju ob otvoritvi Skupnosti 4 ste predstavili pomen povezovanja institucij oziroma organizacij ter nujnost za kontinuiteto projektov, ki spodbujajo integracijo priseljencev in priseljenk. Večkrat je slišati, da na tem področju manjka sistemska rešitev in da projektno delo ni dovolj.

Že pri preteklih projektih se je pokazala potreba po večji povezanosti in sodelovanju posameznih akterjev v Mestni občini Koper, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s priseljenkami. Povezovanje tako med posameznimi institucijami kot tudi med lokalno, regionalno in nacionalno ravnjo odločanja je ključno za uspešno naslavljanje integracijskih izzivov. Če se osredotočimo le na en vidik, zagotovo ne bomo uspeli celostno nasloviti pomembnih vprašanj, saj gre pri integraciji za kompleksen proces. Interdisciplinaren pristop vodi tudi v večjo trajnost in ravno pri projektih, ki so kratkoročne narave, je dobrodošlo povezati čim več akterjev, ki potem lahko nadaljujejo z izvajanjem pomembnih projektnih pobud. Pokazala se je na primer tudi potreba po informacijski točki, ki bi jo ustanovila Mestna občina Koper, saj se je po zgledu Ankarana to pokazalo kot uspešno.

V projektu SIS-Hubs sodelujete z več tujimi partnerji, kakšne so koristi od tovrstnega mednarodnega sodelovanja?

Mednarodno sodelovanje pripomore k boljšemu razumevanju evropskega konteksta migracijskih vprašanj in spopadanja z nasiljem na podlagi spola. Prav tako se lahko opremo na raziskave in dobre prakse iz drugih držav. Ne smemo pa pozabiti, da ima vsako lokalno okolje svoje lastnosti, potrebe in izzive, zato se pri implementaciji osredotočamo prav na to – potrebe posamezne lokalne skupnosti. •

Nataša Čepar, ZRS Koper

Projekt SIS-hubs (Sorority, Integration and Support for women and girls through community-based programmes, AMIF-2024-TF2-AG-THB, št. projekta: 101198346), ki ga na ZRS Koper vodi Sandra Končan, sofinancira Evropska unija. Stališča in mnenja, izražena v tem članku, so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske komisije. Evropska unija in Evropska komisija ne prevzemata odgovornosti zanje.