Ali lahko ples ohranja mlade tudi možgane?

Redna gibalna dejavnost je pomemben ukrep za ohranjanje zdravja. Kljub temu so starejši med skupinami, pri katerih je tveganje za gibalno neaktivnost večje. Na program redne vadbe vplivajo zdravstveno stanje, gibalne omejitve, motivacija, okolje in socialni dejavniki. Zato ni dovolj, da starejšim zgolj svetujemo več gibanja. Pomembno je razvijati oblike vadbe, ki so varne in učinkovite, hkrati pa dovolj zanimive, da pri njih vztrajajo.

Ples ima pri tem edinstveno prednost. Združuje aerobno obremenitev, motorično učenje, senzorično stimulacijo, kognitivno vključenost in socialno interakcijo. Med učenjem koreografije si mora posameznik zapomniti zaporedje korakov, gibe uskladiti z glasbo, se orientirati v prostoru ter se odzivati na soplesalca ali skupino. V primerjavi z vadbami, ki vključujejo bolj avtomatizirane gibe (na primer vadba na sobnem kolesu ali na fitnes napravah) ples možgane nenehno postavlja pred nove gibalne naloge, ki jih je treba usvojiti in si jih zapomniti.

Možgani se prilagajajo
tudi v starosti

V okviru nacionalnega projekta Ples kot intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti in gibalnih funkcij v starosti želimo ugotoviti, ali lahko takšna kombinacija spodbud učinkoviteje vpliva na starajoče se možgane. Nevroplastičnost pomeni sposobnost živčnega sistema, da se prilagaja spremembam, učenju ter izvajanju novih gibalnih nalog. Čeprav staranje spremljajo spremembe možganske strukture in zmanjšana učinkovitost prenosa živčnih signalov, možgani tudi v poznejšem življenjskem obdobju ohranjajo sposobnost prilagajanja.

Dosedanje raziskave kažejo, da lahko ples ugodno vpliva na gibalno pripravljenost, ravnotežje, kognitivne sposobnosti in počutje. Vendar je nevroznanost plesa še vedno mlado področje. Malo je raziskav, ki bi pri starejših začetnikih dalj časa in neposredno primerjale učinke plesne in običajne gibalne vadbe.

Šest mesecev plesa in vadbe

V raziskavi v okviru projekta bomo vključili 32 plesalk in plesalcev začetnikov. Udeleženci bodo naključno razdeljeni v dve skupini. Tisti iz prve skupine bodo šest mesecev sodelovali v plesnem programu, tisti iz druge skupine pa bodo v istem obdobju deležni splošne gibalne vadbe. Obe obliki vadbe bosta nadzorovani in primerljivo obremenjujoči. Plesni program bo zasnovan varno, vendar bo udeležence postopoma izzival z novimi in vse zahtevnejšimi koreografijami. Za sodelovanje v raziskavi se prostovoljci lahko obrnejo na Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper (https://www.zrs-kp.si/instituti-in-enote/institut-za-kinezioloske-raziskave/neurodance/)

Meritve bomo opravili pred začetkom programa, po zaključku programa in še šest mesecev pozneje. Spremljali bomo ravnotežje, hojo, moč, gibljivost, delovanje mišic, spomin in izvršilne funkcije. Z magnetno resonanco in drugimi metodami bomo preučevali tudi spremembe v možganski strukturi in povezljivosti, nevromišični koordinaciji ter biomarkerjih, povezanih z nevroplastičnostjo, vnetjem in oksidativnim stresom.

Naš cilj ni le primerjati koristi plesa s koristmi splošne gibalne dejavnosti pri starejši populaciji, temveč tudi preveriti, ali je ples lahko učinkovitejši ter hkrati spodbuja večjo vključenost in motivacijo. Ob potrditvi naših hipotez bi lahko ples dobil pomembnejšo vlogo v programih za spodbujanje aktivnega staranja, pri rehabilitaciji in v strategijah javnega zdravja. Če nekoliko hudomušno zaključimo: za zdravje možganov ne šteje le vsak korak, temveč tudi to, ali ga naredimo v ritmu glasbe. 

Prispevek je nastal v okviru projekta Ples kot intervencija za spodbujanje nevroplastičnosti in gibalnih funkcij v starosti (J5-70191), ki ga na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper vodi dr. Marco Vincenzo Narici. Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).