Beneški volilni skrinjici v Pokrajinskem muzeju Koper
V zgodovinah zahodnih civilizacij so velikanske knjižnice, prepolne izkušenj uspešnih demokracij, zelo redki pa so materialni ostanki, ki ilustrirajo razvoj različnih družbenih procesov in spremembe oblasti. Mesto Koper je bilo v preteklosti upravno središče Istre in se je pri volitvah zgledovalo neposredno pri procesu v doževi palači v Benetkah. Pokrajinski muzej Koper hrani dve rariteti iz tistega časa - leseni polihromirani volilni skrinjici.
Zatečeno stanje volilnih skrinjic
Foto: Lidija GardinaOdgovornost voljenih predstavnikov ljudi, in to od najvišjih državnih uslužbencev do izbranega moža v najpreprostejši vaški skupnosti, oblikuje in nadgrajuje kakovost samega življenja v vseh slojih družbenega okolja. Ta posebno oblikovana valjasta posoda je “urejala” usodo demokratične družbe - izvolitev osebe, ki je bila seštevek volje posamezne skupnosti. Širši jadranski prostor in del vzhodnega Sredozemlja je tisočletje osvajala Beneška republika, ki si je v 2. polovici 13. stoletja začela podrejati istrska mesta. Njena svojevrstna oblika vladanja je do padca leta 1797 ohranjala nespremenjen sistem volitev. V vse tedanje sfere družbenega življenja se je ukoreninila uporaba volilne skrinjice, tako imenovanega bossola cilindričnih oblik in različnih simboličnih barv. Na belem pokrovu je napis DE SI, pokrov z napisom DE NO pa je zelene barve. Volivec je v volilno posodo vtaknil roko, izbral želeni prostor in v spodnji “kozarček” spustil svileno kroglico (ballotta oz. pallotta), ta je neslišno padla na dno.
Dve ohranjeni skrinjici v Pokrajinskem muzeju Koper sta bili v uporabi do zadnjih dni Serenissime. Stoletno tradicijo ni prekinila niti prva avstrijska uprava, ki je skrinjici prebarvala v črno in belo; črna barva je prevzela vlogo DE NO. Beneško ime ”bossolo” izvira iz latinske besede buxus sempervirens (navadni pušpan) - trdi les, iz katerega je bila skrinjica narejena.
Sestavni deli volilne skrinjice
Volilno skrinjico sestavlja šest delov:
valjasto telo v obliki steklenice s profiliranimi robovi, sestavljeno iz dveh izdolbenih in medsebojno zlepljenih kosov lesa,
odprtina za volivčevo roko, v stranski luknji skrinjice,
pokrov v obliki številke 8, izdelan iz enega kosa lesa, debelega 8 mm,
dve zbiralni posodici - “kozarčka”.
Konservatorsko-restavratorski posegi
V poletnih mesecih leta 2004 je konservatorsko-restavratorska delavnica koprskega muzeja dobila v obdelavo dva predmeta zelo zanimive oblike - leseni polihromirani volilni skrinjici (sl. 1). Neprimerni pogoji hranjenja so povzročili številne poškodbe: bili sta prekriti s prahom in pajčevino, zelo umazani, poškodovani zaradi lesnih škodljivcev (vidne luknjice in kupčki lesnega prahu), les je bil na nekaterih mestih razpokan. Večje razpoke (2 - 4 mm) so bile vidne na spojih med posameznimi deli skrinjic, na valjastih delih telesa ter na zbiralnih posodicah. Posledice prejšnjih posegov, vidne na “kozarčkih” in pokrovu, so dokazovale, da je bilo restavriranje opravljeno po stari metodi: odprtine okrastih posodic je ovijala rjaveča žica, pokrov je bil na telo skrinjice pritrjen z žebljem (zato razpokan les). Okrasto črna barvna plast je preperela in odpadala, ponekod je bila poškodovana do kredne osnove ali pa celo do lesa. Na pokrovih skrinjic so bili vidni napisi: črni črki SI (ZA) na okrasto pobarvani polovici ter okrasti črki NO (PROTI) na črno pobarvani polovici (sl. 2).
Po ugotavljanju stanja ohranjenosti (ena zbiralna posodica manjka) sta bili skrinjici mehansko očiščeni grobe umazanije. Prepereli črni barvni premazi so odpadali in se je pod njimi pokazala starejša zelena polihromacija. Po tem odkritju so prišle na vrsto preiskave stratigrafije pigmentov. Analiza štirih odvzetih vzorcev je potrdila izvirnost starejših barvnih plasti, to pa je vplivalo tudi na datacijo obeh volilnih skrinjic. Na osnovi teh podatkov smo se odločili v celoti odstraniti recentne barvne nanose (razen detajla na pokrovu ene skrinjice) in tako ohraniti izvirno polihromacijo. Po temeljitem čiščenju in uničenju škodljivih zajedavcev smo večje razpoke zapolnili s kitom.
Rezultat opravljenega konservatorsko-restavratorskega dela
Naloga konservatorja-restavratorja je konservirati predmet in s tem upočasniti njegovo nadaljnje propadanje. Pri določenih posegih med delom pride do različnih odkritij in presenečenj, ta pa potem vplivajo na vrednotenje predmeta. V našem primeru sta bili skrinjici umeščeni najprej v začetek 19. stoletja, po opravljenih posegih pa v čas Beneške republike (druga polovica 18. stoletja). Z odkrivanjem sekundarnih barvnih plasti je bila odkrita izvirna belo-zelena polihromacija z napisoma DE SI in DE NO. V spojih dveh osnovnih valjastih elementov kot na pokrovu so naslikani simbolični črni podolgovati lističi pušpana, profilirani robovi pa so poudarjeni s črno barvo (sl. 3 a, b).
Razstavna dejavnost
Pokrajinski muzej Koper je v jesenskem obdobju leta 2006 ob občinskih volitvah pripravil občasno razstavo BOSSOLO (volilna skrinjica); na njej sta bili javnosti predstavljeni obe volilni skrinjici, ki sta v ponos mestu in njenim prebivalcem. Danes sta sestavni del stalne umetnostno-zgodovinske zbirke.
Lidija Gardina, Pokrajinski muzej Koper, konservatorsko-restavratorska svetovalka