Epidemije so pomagale oblikovati moderno državo

Z dr. Johannom Petitjeanom, izrednim profesorjem zgodovine (fr. maître de conférences) z Univerze v Poitersu v Franciji, smo se pogovarjali ob koncu njegovega koprskega obiska. Bil je prvi prejemnik Santorijeve rezidenčne štipendije, ki jo je ustanovil ZRS Koper in pri tem sodeluje s Centre for the Study of Medicine and the Body in the Renaissance (CSMBR) iz Pise. Omenjeni ustanovi sta program namenili uveljavljenim raziskovalcem, ki se ukvarjajo s preučevanjem arhivskih virov v istrsko-beneškem in jadranskem prostoru.

“Hvaležen sem za možnost, da sem lahko prebival v tako lepem in mirnem ambientu, kjer sem se povsem posvetil svojemu študiju,” je dejal dr. Petitjean, ki se v okviru svojih raziskav posveča zdravstvenim registrom v obdobju zgodnjega novega veka v Beneški republiki. S pomočjo zgodovinskih dokumentov preučuje nekdanjo beneško zdravstveno politiko in načine, kako se prek tega kažejo vzvodi upravljanja s širšim zgodovinskim prostorom.

“Soočanje z izbruhi kuge je sovpadlo z nastajanjem moderne države in razvojem zdravstvenega sistema. Kuga je tako postala eno ključnih gonil družbene modernizacije: od oblikovanja zakonodaje in političnih ukrepov za varovanje javnega zdravja do uvajanja novih načinov družbenega nadzora,” je pojasnil sogovornik.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se prijavili na razpis za pridobitev Santorijeve rezidenčne štipendije za enomesečno študijsko bivanje v Kopru?

Razpis sem videl po naključju in sem takoj vedel, da je to zame odlična priložnost. Pripravljam namreč posebno habilitacijsko razpravo, ki bo izšla tudi v knjižni obliki, tako da sem izkoristil priložnost za začasen premor od vsakdana na fakulteti za poglobitev svojega raziskovalnega dela.

Področje vašega raziskovanja je zgodovina zdravstvenega sistema Beneške republike. Kako, da vas je kot Francoza začel zanimati ta zgodovinski prostor?

Območje Sredozemlja me je privlačilo že kot študenta, v navdih mi je bil tudi velik francoski zgodovinar Fernand Braudel, ki je prvi celovito popisal zgodovino Sredozemlja. Poleg tega gre za območje številnih stikov, konfliktov in migracij. Najprej sem študiral v Marseilliu, nadaljnja študijska pot pa me je vodila v Rim. Tam sem objavil svoje doktorsko delo, v katerem sem raziskoval vpliv novic, ki so iz Osmanskega cesarstva prihajale v Italijo in Evropo. Zanimal me je predvsem njihov vojaški in politični vidik. Kasneje sem svojo pozornost usmeril v komplementarno področje – pretok informacij s področja zdravstva ter način, kako so epidemije in zdravstvene razmere oblikovale družbene in politične odnose v širšem sredozemskem prostoru.

Ali vas je k temu spodbudilo obdobje pandemije covida-19?

Pravzaprav sem se z zdravstveno politiko v novem veku začel ukvarjati že pred covidom. Se pa spominjam, da sem ob pojavu pandemije ravno preživljal študijski dan v Benetkah, kjer sem preučeval zgodovinske dokumente o kugi. Nisem pričakoval vsega tega, kar je v zvezi z ukrepanjem proti covidu sledilo, a sem - sploh glede na to, da je bila moja žena ravno noseča - iz previdnosti raje hitro odpotoval domov v Francijo (smeh).

Kot ugotavljate, je upravljanje javnega zdravja v obmejnih območjih Beneške republike predstavljalo pomemben vzvod državnega upravljanja ter utrjevanja politične oblasti in nadzora nad tem prostorom.

V zgodnjem novem veku so se pojavila tako imenovana zdravstvena potrdila, ki niso služila le za obvladovanje kuge, temveč tudi za nadzor nad takratnim pomorskim prometom in gibanjem prebivalstva. Na neki način jih lahko primerjamo s samopotrdili iz časa pandemije covida-19, le da so jih v 16. in 17. stoletju izdajale javne oblasti, ki so se sklicevale na zaščito skupnega dobrega in javnega zdravja.

Prav v teh kriznih trenutkih se jasno pokaže delovanje države in njena sposobnost upravljanja družbe. Obstajajo zakoni, uradi, dokumenti in administrativni postopki, toda država zares obstaja šele takrat, ko ljudje priznajo njeno legitimnost in sprejmejo določene omejitve zasebnih interesov v korist skupnosti. Epidemije kuge predstavljajo pomemben zgodovinski trenutek pri oblikovanju moderne države, saj razkrivajo kompleksen odnos med družbo, oblastjo in mehanizmi nadzora.

Kot zanimivost lahko še povem, da so v tistih časih Benečani, ki so imeli precej izkušenj s kugami, oblikovali nekakšno diplomacijo, ki je svetovala v podobnih razmerah, ki so prizadele druge takratne države. Na ta način so uveljavljali svojo vlogo in pomembnost v širšem evropskem prostoru. Poleg tega je v tistih časih veljalo, da nevarnost, bodisi vojaška bodisi v obliki epidemij, prihaja vselej z Vzhoda, se pravi iz Osmanskega imperija.

Kako se skozi vaše raziskave iz zgodnjega novega veka kaže povezava med Beneško republiko ter Istro?

Območje vzhodnega Jadrana je bilo za Benetke izrazito strateško; to ni bila zgolj periferija, pač pa je predstavljalo njihov ključni obrambni in sanitarni pas. Mesta, kot je bil Koper, so sicer ohranjala določeno stopnjo avtonomije. Imela so lastne magistrature in lokalne oblasti, ki so skrbele za vsakdanje upravljanje mesta, tudi za zdravstvena vprašanja, higieno, nadzor nad pristanišči ter ukrepe ob epidemijah. Vendar ta avtonomija ni pomenila neodvisnosti. Nad mestom je stal beneški podestat, ki je predstavljal oblast Beneške republike in je odločal o ključnih političnih, vojaških in zdravstvenih vprašanjih.

V kriznih obdobjih, se pravi, med epidemijami kuge, je Beneška republika v Istro pošiljala posebne odposlance in zdravstvene uradnike, ki so nadzirali izvajanje sprejetih ukrepov. Obmejna območja so bila utrjena s trdnjavami, obzidji in stalno vojaško prisotnostjo, obenem pa so delovala kot pomembne točke zdravstvenega nadzora. Na pomembnih prometnih križiščih so nastajali sanitarni kordoni, nadzorovane poti in zapore cest, katerih namen je bil preprečevanje širjenja bolezni iz osmanskega ali habsburškega prostora proti beneškemu središču.

Beneška republika je razvila model upravljanja prostora, v katerem sta bila varnost države in zaščita javnega zdravja neločljivo povezana. To lahko prepoznamo še v današnjem svetu.

Ste pri raziskovanju koprskih zgodovinskih dokumentov naleteli na kakšno posebno odkritje?

Žal je glavnina dokumentov iz tistega časa še vedno v Benetkah, kar je pri mojem delu predstavljalo pomembno omejitev. Smo pa s kolegi z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper stkali pristne vezi. Navdušila nas je tudi ideja o soorganizaciji mednarodne konference ob 400-letnici kužne epidemije, ki je leta 1630 opustošila Benetke in Istro, torej v perspektivi leta 2030. Namen te konference bi bil predvsem opozoriti na pomen obmejnih območij, ki so, prav tako kot središča, pomembna za razumevanje kompleksnosti posameznega zgodovinskega trenutka. •