Evropski projekt SUPRAS: pravice osumljencev v digitalni dobi

Gre za projekt SUPRAS (SUspects' PRivilege Against Self-incrimination and access to password-protected and encrypted data on digital devices), ki ga v okviru programa JUSTICE financira Evropska komisija. V projektnem konzorciju sodelujemo raziskovalci iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške. Med izvajanjem projekta bomo raziskali, če je pravna ureditev, ki uvaja prisiljenje osumljencev, da omogočijo dostop do svojih digitalnih naprav z razkritjem gesel, biometričnih identifikatorjev ali šifrirnih ključev, združljiva s temeljnimi pravicami v kazenskem postopku.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Direktiva EU 2016/343 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku določata pravico do molka in pravico/privilegij zoper samoobtožbo, ki sta v samem jedru pravičnega postopka ter legitimnosti in integritete kazenskopravnega sistema kot celote. Te pravice in načela izhajajo tudi iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in judikature Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Zapisane so tudi v Ustavi Republike Slovenije in slovenskem Zakonu o kazenskem postopku.

Pravne ureditve nekaterih držav članic Evropske unije (EU) temeljijo na stališču, da gesla, biometrični podatki in kriptirni ključi niso dokazi per se in da ji privilegij zoper samoobtožbo (nemo tenetu se ipsum accusare) - po katerem, če posplošimo, nihče proti svoji volji ne sme postati vir dokazov zoper sebe - ne varuje. V teh državah je zavrnitev zahteve za predložitev opredeljena kot kaznivo dejanje, ki se sankcionira z denarno in/ali zaporno kaznijo.

Na nasprotnem bregu so države, v katerih predložitev gesel, PIN-ov, kriptirnih ključev in tako dalje ni obvezna. Pravni redi teh držav izhajajo iz predpostavke, da bi obveznost predložitve in tem bolj sankcioniranje zavrnitve te obveznosti predstavljala nesprejemljiv poseg v osumljenčeve oziroma obdolženčeve temeljne pravice (v pravico do molka in privilegij). V nekaterih državah so se glede tega opredelila tudi že sodišča, v zadevi Minteh proti Franciji pa bo o zadevni problematiki razsodilo tudi ESČP. Med obema poloma so tiste jurisdikcije, ki pravno razlikujejo med gesli in biometričnimi identifikatorji - v nasprotji z gesli, biometrični podatki (tako kot kri, urin, telesno tkivo ipd.) ne uživajo zaščite privilegija.

Znatna razhajanja v nacionalnih pravnih ureditvah in teoriji bodo med izvajanjem projekta SUPRAS predmet temeljite (primerjalne) analize. V sodelujočih državah bodo potekale nacionalne delavnice za akterje kazenskega pravosodja in predstavnike civilne družbe. Projektni konzorcij bo oblikoval mednarodno skupino strokovnjakov, ki bo sodelovala pri pripravi smernic za zakonodajalce na nacionalni in evropski ravni. Cilj projekta je pripraviti izhodišča za oblikovanje enotnega pristopa v EU, ki bo problem “decrytption orders” naslovil v luči zagotavljanja poštenega in učinkovitega postopka ter pravic osumljencev v digitalni dobi. 

Projekt SUPRAS (SUspects' PRivilege Against Self-incrimination and access to password protected and encrypted data on digital devices - JUST-2025-JACC-EJUSTICE No. 101298901) financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorja in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali JUST AGENCIJE. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva, ne moreta biti odgovorna zanje.