Gostujoča razstava Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945: Umetnost kot način upora
V Pokrajinskem muzeju Koper je v jesenskih mesecih na ogled razstava Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije z naslovom Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945. Razstava predstavlja slikarja Toneta Kralja in njegov opus v obdobju druge svetovne vojne. Kakovost in aktualnost razstave je prepoznalo tudi Slovensko muzejsko društvo in ji podelilo Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v letu 2024.
Razstavo sta pripravila kustosa Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Dopolnjuje jo bogat katalog ter predstavitvene publikacije v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Pokrajinski muzej Koper bo razstavo obogatil s predavanji strokovnjakov, javnimi vodstvi, strokovno ekskurzijo ter delavnicami za družine.
Tone Kralj (1900-1975)
Tone Kralj se je rodil 24. avgusta 1900 v Zagorici pri Dobrepolju. Slikar je bil tudi njegov brat France. Od leta 1926 do 1930 je kar trikrat sodeloval na mednarodnem bienalu v Benetkah kot kipar, slikar in grafik. Leta 1928 se je poročil s slikarko Maro Jeraj. Uspešno mednarodno umetniško pot je v 30. letih nadaljeval z razstavami v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Londonu, Amsterdamu, Bruslju, Padovi, Parizu, Strasbourgu, Milanu, Rimu, Benetkah in na Dunaju. Kralj je znan po poslikavah cerkva, poslikal jih je več kot štirideset. Umetniško aktiven je bil ves čas druge svetovne vojne. Tudi po vojni je nadaljeval z ustvarjanjem, še vedno je veliko slikal v cerkvah, ilustriral številna dela, bogat pa je tudi njegov povojni grafični opus. Leta 1972 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V Kostanjevici na Krki je od leta 1974 odprta stalna zbirka Toneta Kralja. Umrl je 9. septembra 1975 v Ljubljani. Pokopan je v Kostanjevici na Krki.
Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična in so vsebovala jasne obsodbe nasilja v podobi predstavnikov fašizma.
Tone Kralj je bil vsestranski in vseprisotni ustvarjalec, pravi renesančni “uomo universale”: slikar, grafik, risar, ilustrator, kipar, občasno se je ukvarjal tudi z arhitekturo in oblikovanjem. Velja za enega glavnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, dasiravno je opredelitev njegove umetnosti izmuzljiva, saj vsebuje elemente različnih izraznih stilov. Tematika njegovih del je vseskozi močno vezana na kritiko družbenega dogajanja, osredotočena na razpoloženje slehernika, njegovo stisko in posledice, ki mu jih zadajo širše politične situacije.
Kraljevo delovanje v času druge svetovne vojne
Razstava se osredotoča na Kraljevo likovno ustvarjanje v času druge svetovne vojne. Avtorja razstave zlasti zanima, na kakšen način se je umetnik odzival na politično situacijo in družbene krivice, ki so ga obdajale, ter kako je svoje poglede likovno izrazil v umetniških delih. V medvojnem času, ki ga je Kralj večinoma preživel na Primorskem, so nastala dela, kot so Cirkus Nazi, Rapallo, Primorski kurent in poslikave v številnih primorskih cerkvah (Šentviška Gora, Hrenovice, Lokev, Slivje, Dekani, Soča, Trenta), ki veljajo za simbol kljubovanja proti fašizmu in raznarodovanju. Bolj ko so bile slovenska beseda, kultura in misel prepovedane, bolj so bila Kraljeva dela kritična in so vsebovala jasne obsodbe nasilja v podobi predstavnikov fašizma. Slike so predstavljene interdisciplinarno; zlasti je poudarjen didaktični pristop z razlago posameznih vsebin, simbolov in skritih sporočil v upodobitvah. Tako lahko obiskovalec razstave razume in prepozna pomen, ki so ga predvsem za slovensko prebivalstvo na Primorskem imele te likovno izražene upodobitve upora proti nasilju, raznarodovanju in političnemu terorju.
Slika Panem et circenses
Posebno mesto na razstavi ima slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942. Slika je najverjetneje nastala kmalu po koncu druge svetovne vojne; to nakazujeta tako njena vsebina kot socrealistični likovni izraz. Upodablja točno določen zgodovinski trenutek, ko so italijanske oblasti ustrelile 24 talcev kot povračilni ukrep po atentatu na Marka Natlačena, zadnjega bana Dravske banovine. Slika je skrivala še eno upodobitev: le-ta je bila namreč na hrbtni strani do nedavnega zakrita s premazom, ki je bil odstranjen v sodelovanju z Restavratorskim centrom ZVKDS. Odstrlo se je impresivno delo z naslovom Panem et circenses (slo. Kruha in iger), ki je na razstavi predstavljeno z raziskavami sodelavcev iz umetnostnozgodovinske, zgodovinske in restavratorske stroke. Slika namreč odpira številna vprašanja o njeni zgodovini, avtorstvu premaza, razlogih za zakritje, ikonografiji, času nastanka. Kralj je naslikal prizor boja znotraj nabito polne rimske arene. Na prvi pogled ni jasno, kdo koga napada, kdo se brani, kdo je žrtev in kdo agresor. Ob natančnem opazovanju dogajanja, predmetov, uniform in simbolov se razkrije, da se v areni odvija bratomorni boj slovenskih gladiatorjev. V naslovu slike, “Kruha in iger”, je Kralj povzel starorimski izraz, ki ga je prvi uporabil satirični pesnik Juvenal v svojem delu Satire (1. stoletje). Z njim je označil politično strategijo, pri kateri oblast z namenom preusmeritve pozornosti in lažjega vladanja ljudstvu ponuja blaginjo (kruh) in razvedrilo (igre). Umetnik je z oznakami figur sporočil, kdo natanko se bori v areni, in se do spopada tudi opredelil.
Slika Panem et circenses je na razstavi postavljena ob bok drugih Kraljevih del iz vojnega obdobja. Na ogled bodo slike Primorski Kurent, Bežeča mati, Moja družina, Vojni invalid, Cirkus Nazi, Rapallo in druge, ki danes veljajo kot najbolj znani umetnikovi primeri odločnega boja proti fašizmu s pomočjo umetnosti. Večina teh slik že dolgo ni bila na ogled skupaj, zato razstava ponuja odlično priložnost za podrobnejše raziskovanje Kraljeve produkcije iz tega obdobja.
Slika Rapallo
Na razstavi je poleg muzejskih predmetov in številnih slik iz Muzeja sodobne in novejše zgodovine ter drugih slovenskih muzejev, institucij in zasebnikov tudi delo z naslovomRapalloiz zbirke Pokrajinskega muzeja Koper. Gre za eno ključnih interpretativnih del, ki gledalca narativno opominja na odločilne mejnike več kot dvajsetletnega fašističnega raznarodovalnega terorja na Primorskem, od tajnega sporazuma med Italijo in silami antante leta 1915 v Londonu, preko Rapalske pogodbe, ki je tajni sporazum udejanjila v še večjem obsegu, ter grožnje prihajajočega nacizma.
Gostovanje v Pokrajinskem muzeju Koper
S svojim angažiranim umetniškim delovanjem je Tone Kralj tesno povezan s primorskim človekom. S svojimi poslikavami na Primorskem je začrtal etnično in kulturno mejo slovenskega ozemlja ter tako v obliki likovne pripovedi zagovarjal prisotnost ter pravice slovenskega naroda na tem območju. Z umetnostjo je bojevito zagovarjal humanistične vrednote in bil izrazit antifašist, antinacist in pacifist. Zlasti s poslikavo številnih cerkva na slovenskem narodnostnem območju je odločilno oblikoval likovno krajino Primorske v času fašizma in je v lokalnem prostoru še vedno prepoznan in aktualen. Že v času nastanka so bila ta dela spodbuda slovenskim prebivalcem in pojem upora v sliki. Danes veljajo za poveden dokument časa, primer drzne samosvoje ustvarjalne poti umetnika in tudi primer moči oz. vpliva, ki jo lahko ima umetnost v družbi. Hkrati pa razstava deluje kot poziv k zavedanju posameznika o odgovornosti, ki jo ima v sodobni družbi.
