Istra potrebuje skupen glas in razvojno vizijo onkraj meje

“Naša odgovornost je, da stvari premaknemo z mrtve točke in Istri zagotovimo konkurenčno prednost, ki ji po zgodovini, znanju in potencialu pripada,” poudarja prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ki je minuli mesec dalo pobudo za delovno srečanje in razpravo o skupni viziji razvoja čezmejnega prostora Istre v luči povezovanja severnega Jadrana.

V Centru humanističnih znanosti ZRS Koper so se sestali predstavniki raziskovalne sfere, lokalnih in čezmejnih organizacij ter gospodarstva in so razpravljali o tem, kako zgodovinsko in kulturno povezan prostor Istre nadgraditi v skupno razvojno območje. V ospredju je bila možnost vzpostavitve EZTS Istra kot trajnejšega okvira za sodelovanje, ki bi partnerjem na obeh straneh meje omogočil usklajeno iskanje rešitev za skupne izzive.

EZTS omogoča trajnejšo institucionalno strukturo

Evropska združenja za teritorialno sodelovanje omogočajo partnerjem iz različnih držav, da skupne projekte načrtujejo in izvajajo v okviru trajnejše institucionalne strukture. Njihova prednost je, da sodelovanje ni omejeno zgolj na trajanje posameznih projektov, temveč lahko preraste v dolgoročno razvojno politiko.

Po Pišotovih besedah ustanovitev EZTS daje oprijemljive rezultate. “To danes lepo ponazarjata primera EZTS Euregio Senza Confini in EZTS GO na Goriškem. Ta območja so si skupaj pridobila programe, sredstva in, kar je morda najpomembnejše, skupen glas v Evropi,” meni. Podobno priložnost vidi tudi za Istro, ki bi z usklajenim nastopom lažje uveljavljala svoje razvojne potrebe.

“Moramo storiti skupni korak naprej. Vsi deležniki bi morali čim prej sesti za isto mizo in prinesti pozitivne predloge in konkretne rešitve. Ne smemo začeti z vprašanjem, kaj vse nas ovira, temveč z vprašanjem, zakaj EZTS Istra potrebujemo in kaj z njim pridobimo. Ko bomo imeli jasen odgovor na to, bomo tudi izzive znali odpraviti,” dodaja.

Možnosti sodelovanja so široke: od zdravja in kakovosti življenja do upravljanja vodnih virov, varstva morja, trajnostne mobilnosti in prilagajanja podnebnim spremembam. Pomembna področja so tudi kmetijstvo, energetika, kulturna dediščina, trajnostni turizem ter povezovanje raziskovalnega znanja z gospodarstvom.

Med vprašanji, ki zahtevajo širši pogled, je tudi prometna obremenjenost slovenske Istre, katere posledice segajo prek občinskih in državnih meja. Podobno velja za varovanje obalnega prostora in morja, kjer lahko usklajeno načrtovanje omogoči učinkovitejše ukrepanje.

Istra kot del širšega severnega Jadrana

Vzpostavitev EZTS Istra bi lahko prispevala tudi k močnejšemu povezovanju severnega Jadrana in širšega sredozemskega prostora.

Za Pišota je pri tem pomembno tudi prepoznavanje kakovosti življenja v Istri kot vrednote, ki jo je mogoče nadgraditi z usklajenim razvojem. Cilj ni zgolj nova organizacija, temveč mehanizem, ki bi skupne potenciale pretvoril v merljive rezultate.

Pred Istro je tako vprašanje, ali bo zgodovinsko povezanost uspela nadgraditi z bolj povezanim upravljanjem razvoja. EZTS bi lahko postal orodje, s katerim bi skupni interesi dobili trajnejšo institucionalno podporo, regija pa močnejši skupni glas pri oblikovanju evropskih razvojnih priložnosti in delovanju na evropskem parketu. 

Nataša Čepar, ZRS Koper