Med kamnom, freskami in stoletji - zgodba ene najdragocenejših slovenskih sakralnih stavb

Znamenita taborska cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, obdana s taborskim obzidjem, stoji na skalnati vzpetini jugovzhodno od vasi Hrastovlje in je izjemna dominanta v krajini ter prepoznaven del prostora Rižanske doline. Ima psevdobazilikalno troladijsko zasnovo s poglobljenima stranskima apsidioloma in glavno apsido, ki je na zunanjščini oblikovana poligonalno. Vse tri cerkvene ladje so banjasto obokane. Široki arkadni loki slonijo na stebre posnemajočih arkadnih slopih, glavna apsida je nenavadno globoka in zunanji plašč glavne apside je oblikovan poligonalno. Vse te posebnosti kažejo na odmik od tradicionalne predstave o istrski romaniki. Poslikava preprostih kapitelov na arkadnih slopih v obliki stebrov posnema gotsko-renesančne kapitele beneške arhitekture druge polovice 15. stoletja. Cerkev je zidana iz pravilno oblikovanih klesancev iz lokalnega peščenjaka, cerkvena ladja je krita s skrlami. Zvonik ob severnem delu zahodne stene je sočasen, zakristija na jugozahodu pa je bila prizidana leta 1896, ko je bila s prebojem poškodovana južna apsida. Prvotni tlak v cerkvi je bil izdelan iz apnene malte z dodatkom drobljene opeke v 16. stoletju (1518, o čemer pripoveduje napis v glagolici na južni ladijski steni), kasneje pa so cerkev tlakovali s kamnitim tlakom iz belega apnenca, ki se je ohranil do danes. Vhodni portal v cerkev iz belega kamna s trikotno atiko ima vklesano letnico 1776.

Upodobitev sv. Treh kraljev v severni apsidi

Foto: Vanja Prohinar, ZVKDS OE Piran

Edinstvena srednjeveška slikarska pripoved

Cerkev stoji na avtentični lokaciji vsaj od leta 1480 in je ohranila prvotni sakralni značaj ter podobo. Iz ohranjenega lističa z zapisom v zelo pozni gotski kurzivi, ki je bil del relikviarija, izvemo, da je cerkev s tremi oltarji leta 1480 posvetil pičenski škof Paskazij. V celoti je poslikana z bogatim ikonografskim programom. Gre za najobsežnejšo ohranjeno slikarsko celoto srednjega veka v Sloveniji z vrsto zanimivih in edinstvenih ikonografskih tem: cikel Stvarjenja sveta in dela prvih staršev na oboku srednje ladje, alegorične upodobitve mesecev na obokih stranskih ladij, Mrtvaški ples na južni steni in v severni stranski apsidi na poseben in ne ravno pogost način upodobljen motiv sv. Treh kraljev, ki sedijo z darovi v rokah na skupni klopi. Napis v glagolici in latinščini pod upodobitvijo Pohoda in poklona sv. Treh kraljev na severni steni, ki je danes že težko berljiv, sporoča, da je poslikavo naročil Tomić Vrhović in naslikal Janez iz Kastva leta 1490. Slogovno poslikave uvrščamo v slikarstvo širšega primorsko-kraško-istrskega področja druge polovice 15. stoletja. Njihova odlika je v pričevalnosti, povednosti, poučnosti in sklenjenosti. Številni napisi v glagolici in latinščini ter v stene vrezani grafiti so pomembni zgodovinski viri.

Listič z napisom v gotski kurzivi iz relikviarija pripoveduje o posvetitvi cerkve iz leta 1480.

Foto: Vanja Prohinar, ZVKDS OE Piran

Cerkev poleg fresk krasijo štirje stilno in ikonografsko zanimivi oltarji: lesen rezljan figuralni antependij v glavni apsidi, kamniti tabernakeljski oltar sv. Trojice iz raznobarvnih marmorjev ter dva lesena pozlačena oltarja, posvečena Mariji in sv. Trem kraljem. Ob vhodu v cerkev je vzidan kamnit kropilnik. V zvoniku je ohranjen zvon z letnico 1469, na katerem so upodobljeni reliefi Križanja, sv. Jurija v boju z zmajem, sv. Krištofa in Imago pietatis.

Gotsko-renesančni kapitel na slopu v obliki stebra in sv. Katarina

Foto: Vanja Prohinar, ZVKDS OE Piran

Tabor kot ščit pred nevarnostmi

V 16. stoletju so cerkev obdali z mogočnim protiturškim taborskim obzidjem z dvema vogalnima obrambnima stolpoma. V bistvenih potezah se je obzidje ohranilo do današnjih dni in je eno najbolje ohranjenih primerov te vrste pri nas. V celoti je grajen iz lomljenega apnenca. Na loku iz lokalnega peščenjaka ob vhodu v tabor je vklesan napis, ki nam pripoveduje, da je hrastovsko utrdbo 1581 od nemške plemiške rodbine Neuhauser kupil zdravnik Leander Zarotus.

Koprski škof Peter Pavel Naldini je leta 1700 v svojem znamenitem Cerkvenem krajepisu o cerkvi zapisal: “Gotska stavba usklajene gradnje ima tri ladje s popolnoma kamnitimi oboki in pet oltarjev, okrašenih delno s pozlačenimi rezbarijami in delno s starimi slikami, medtem ko so strop in vse stene od vrha do tal že od davnega časa poslikani. Škofija ne premore cerkve, ki bi se lahko s to primerjala po urejenosti ali bi ji bila podobna. Delo, vredno mesta, kaj šele kaštela.” Cerkev je tedaj spadala pod župnijo Kubed.

Območje taborske cerkve ima visok arheološki potencial, saj se v zemeljskih plasteh domneva prisotnost arheoloških ostalin, vezanih na uporabo cerkve in tabora v preteklih zgodovinskih obdobjih.

Pogled na taborsko cerkev v Hrastovljah

Foto: Vanja Prohinar, ZVKDS OE Piran

Od lokalnega do državnega pomena

Leta 1977 je bila prvič izdana Odločba o kulturnem spomeniku Hrastovlje, p. c. sv. Trojice s taborom. Kulturni spomenik je bil vpisan v Register kulturnih spomenikov pri Zavodu za spomeniško varstvo Piran pod reg. št. 85.

Leta 1993 začne veljati Odlok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, s katerim je cerkev s taborskim obzidjem razglašena za spomenik lokalnega pomena.

Cerkev s taborskim obzidjem je bila na začetku leta 2026 razglašena za spomenik državnega pomena z Odlokom o razglasitvi Cerkve sv. Trojice v Hrastovljah za spomenik državnega pomena. Nova razglasitev pomeni spremembo statusa razglasitve, določa obveznost izdelave inventarne knjige premičnin v roku 12 mesecev po uveljavitvi odloka, ki jo pripravi pristojni Pokrajinski muzej Koper, in obisk cerkve zaradi zagotavljanja primerne mikroklime in preprečevanja fizičnih poškodb poslikav omeji na največ 25 obiskovalcev hkrati.

Omejitev obiska seveda ne velja za bogoslužje v cerkvi, ki vsaj od leta 1480 ohranja svoj prvotni sakralni značaj in pripada predvsem vaščanom, ki cerkev radi obiskujejo in zanjo zgledno skrbijo. Zahteve glede javne dostopnosti spomenika temeljijo na elaboratu Strokovno mnenje in seznam preventivnih ukrepov za zaščito stenskih poslikav v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah strokovnjakov Restavratorskega Centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki z budnim spremljanjem in preventivnimi posegi skrbijo za poslikave. 

Vanja Prohinar

konservatorka

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran