Mestne zelene površine pomembno vplivajo na kakovost sosesk in veliko prispevajo k samobitnosti skupnosti
“Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter. Zelene veje. Ladja na morju …” je zapisal Federico Garcia Lorca v Mesečni romanci. Zelena barva nam boža oči in duha. Človek potrebuje naravo za življenje. Skozi stoletja je živel v sozvočju z njo, nato pa se je od nje venomer bolj oddaljeval. Zgradil je mesta in se ogradil v urbano okolje.
Za slovenska obalna mesta je bilo značilno, da javne mestne površine niso bile ozelenjene. V srednjeveškem obdobju je Koper dobil svojo urbanistično zasnovo. V mestu je prevladovala strnjena pozidava. Ulice in trgi niso bili oblikovani z zelenjem. V srednjem veku so bili vrtovi del stanovanjskih stavb, še posebej na mestnem obrobju. Oblikovanje vrtov, ki so pripadali palačam, pa je bilo kasnejše, v času baroka. Urejeni vrtovi v samostanskih kompleksih in palačah za visokimi kamnitimi zidovi so bili zasebni in tako nedostopni.
Prostora za zelene površine je bilo v srednjeveškem zgodovinskem jedru Pirana malo. Tukaj najdemo mikrourbane zelene ambiente, spretno načrtovane v mreži ulic in trgov, kjer si posameznik lahko odpočije. Mesto, ki je nastalo na polotoku in se širilo proti vrhu hriba, je dobilo nekaj vizualno opaznega zelenila šele ob prostorski dominanti cerkvi Sv. Jurija in v zaledju.
Da bi izboljšali kvaliteto življenja v starih mestnih jedrih, je potrebno še kako premišljeno izkoristiti prostor, ki je na razpolago. Večinoma je bolje, da je odprt, zračen in ozelenjen, kot pa popolnoma pozidan.
Izola je bila do srede 19. stoletja obkrožena z vrtovi, sadovnjaki, oljčnimi nasadi in vinogradi. Iz analiz načrta Prenove starega mestnega jedra Izole (1978-1980) lahko ugotovimo, da so obstajala notranja dvorišča in vrtovi, ki so bili ozelenjeni. Nemalokrat se je kasneje ta dvorišča in vrtove v večini primerov zapolnilo z raznoraznimi prizidki, zidovi, lopami. Iz predlogov prenove je razvidno, da bi se te površine lahko ponovno ozelenile s posameznimi drevesi, tipičnimi za mediteransko podnebje, ali nizko avtohtono ozelenitvijo, tako da bi tudi ti urejeni prostori pripomogli h kvaliteti bivanja v starem mestnem jedru.
Izola je med obalnimi mesti najbolj ozelenjena
Danes je v mestu ostalo nekaj vrtov in zasebnih vrtičkov ter dva večja parka. Pa vendarle spada Izola med najbolj ozelenjena obalna mesta. Na območju Petelinjega rta, na severozahodnem delu izolskega polotoka, je urejen ozelenjeni park Punta, ki je izjemno priljubljen med stanovalci in dnevnimi obiskovalci mesta. Bujni, naravno oblikovan park borovcev je bil urejen sredi 20. stoletja in je tudi zaščiten kot vrtnoarhitekturna dediščina - Park Punta. Na obrobju mestnega jedra najdemo še Park Trga padlih za svobodo, ki je historično oblikovan trg kvadratnega tlorisa, s križnimi potmi, in je bil oblikovan kot zeleni otok sredi karejske ortogonalne zazidave ob razširitvi mesta Izola na začetku 20. stoletja. Jugozahodno od starega mestnega jedra pa se nahaja Park ob Drevoredu 1. maja, na nasutju zahodno od ceste Izola-Piran, namenjenem parkovni ureditvi že leta 1912. Gre za centralno zasnovan historicistični ortogonalni park, prvotno spominski park padlim vojakom. Obdaja ga raznoliko mediteransko drevje z osrednjo neobaročno fontano (putti odstranjeni v 70. letih 20. stol.), ki se napaja iz živega izvira.
Zelene površine so v mestih dragocene za družbo, okolje in dobro počutje prebivalcev. Kakovost bivanja je tesno povezana s kakovostjo preživljanja prostega časa stanovalcev mesta in njihovim doživljanjem prostora. Mestne zelene površine pomembno vplivajo na kakovost sosesk in veliko prispevajo k samobitnosti skupnosti, saj oblikujejo značaj in podobo mesta. Večina mest in njihovih prebivalcev so zaradi neposrednih koristi zadovoljni že s tem, da zelene površine sploh obstajajo.
Prenova parkovnega območja z vrtički v Izoli
Večjo pozornost pa bi morali nameniti izboljšanju kakovosti že obstoječih. Zato so se v Občini Izola odločili za Prenovo parkovnega območja z vrtički. Pripravljen je bil načrt krajinske arhitekture za ureditev oz. prenovo območja vrtičkov v kareju večstanovanjskih objektov med Kosovelovo, Piransko in Cegnarjevo ulico ter Trgom padlih za svobodo (Zeleni kare). Načrt krajinske arhitekture, ki ga je pripravilo podjetje Landstudio 0015 d.o.o., obsega ureditev odprtih površin na območju obravnavanih parcel, ki so v lasti Občine Izola ali so družbena lastnina v uporabi Občine Izola. Za povečanje dostopnosti je predvidena ureditev pešpoti čez celotno območje kareja, zasaditev z grmovnicami, trajnicami in drevesi ter postavitev urbane opreme (ograja z vstopnimi vrati, klopi, kompostniki, visoke grede, solarne luči, informativna tabla) ter vremenske postaje.
Iz načrta: “S projektom se ureja območje z ohranjeno obstoječo rabo na način, da je omogočena prehodnost kareja, ozelenitev z drevesi in potezami nizkih grmovnic, uporablja se značilna sredozemska vegetacija, upošteva se tudi želje stanovalcev, ki so jih izrazili ob ogledu območja (citrusi, rožmarin, češnja, sredozemski hrast). Čeprav se prostor ureja na način, da je mogoče zapreti dostop vanj, se primarno dopušča javno oz. poljavno rabo, pod določenim režimom zaradi specifične rabe - pridelave vrtnin (zaprto ponoči). Po projektu je predvidena odstranitev več objektov, tako začasnih (različne lope) kot zidanih, saj niso ustrezne tudi z vidika dolgoročnega ohranjanja odprtega prostora v mestu, zasedajo površine za vrtove, prostor kareja je zaradi njih nepregleden in vizualno kaotičen.”
Ljudje imamo glede uporabe zelenih površin za kakovost bivanja podobne potrebe. Vežejo se na potrebo po gibanju in drugih dejavnostih na prostem, pa tudi na možnosti igre, druženja, doživljanja raznovrstnih prizorišč in neposrednega stika z naravo. Da bi izboljšali kvaliteto življenja v starih mestnih jedrih, je potrebno še kako premišljeno izkoristiti prostor, ki je na razpolago. Večinoma je bolje, da je odprt, zračen in ozelenjen, kot pa popolnoma pozidan.
