Miselni svet v interpretaciji jezika
Dobri časi globalizacije so nas prepričali, da bomo z znanjem angleščine postali enakopravni državljani sveta. Ta univerzalni jezik (lingua franca) naj bi člane različnih jezikovnih in kulturnih skupnosti povezal in približal, skratka deloval vključujoče.
Izkazalo se je, da je angleščina postala zgolj jezik osnovne komunikacije, konflikti in nepojasnjena razhajanja pa ostajajo. S tem spoznanjem dobiva nove razsežnosti raziskovanje jezikov, tudi tistih manj sorodnih, kot mehanizmov, ki oblikujejo naše misli, poglede, razumevanje sveta, ki nas obkroža.
Sodelavka Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, dr. Tina Čok, v svoji knjigi Cognitive Implications for Raising Cross-Language Awareness in Foreign Languages Acquisition (Kognitivne implikacije za krepitev medjezikovnega zavedanja pri učenju tujih jezikov), ki je izšla maja pri britanski založbi Palgrave Macmillan, na primeru treh sistemsko različnih jezikov (slovenski, italijanski in kitajski) ponudi iztočnice za refleksijo o vplivu jezika na posameznikovo razmišljanje in vedênje.
Avtorica v knjigi preuči potencialna razhajanja v razumevanju slovnične kategorije glagolskega vida, ki ga v vsakdanjem življenju lahko tolmačimo kot posameznikovo pojmovanje ali celo odnos do rezultata oziroma procesa. Raziskava, opravljena z matičnimi govorci treh jezikov, je pokazala, da različni načini izražanja slovničnega vida, torej dovršnosti in nedovršnosti dejanj, vplivajo na način, odnos in vrednotenje govorca do rezultata in procesa. S tem pa avtorica dokazuje kognitivni, pogosto nezavedni, vpliv predvsem našega maternega jezika na to, kar smo, kako delujemo v družbi in na miselna razhajanja, do katerih prihaja med govorci različnih jezikov.
Knjiga, ki sicer ponuja nove znanstvene rezultate na področju kognitivnega jezikoslovja, ima tudi aplikativno vrednost. Rezultate pretvori v konkretne smernice in priporočila, kako pri učenju tujih jezikov upoštevati slovnična razhajanja med jeziki za krepitev medjezikovnega zavedanja. Slednje pa se ponuja kot odlično orodje za razvijanje strpnosti do različnosti, bogatenje že obstoječih pristopov jezikovne in družbene integracije in nenazadnje dokazuje, da umetna inteligenca morda nikoli ne bo dosegla človekove subtilnosti pri razumevanju sočloveka, kar nas lahko navdaja z optimizmom.
dr. Tina Čok, Inštitut za jezikoslovne študije ZRS Koper