Najdragocenejše koprsko knjižno in arhivsko gradivo je še v Italiji

Prva omemba koprskega statuta je iz let 1238 in 1239, vendar statut ni ohranjen. O obstoju statuta Kopra priča listina goriškega grofa Mainharda III. z dne 3. julija 1239, s katero je razsodil, da “gospod Patriarh vstopi v mesto, kadar želi in pregleda statut mesta s svetom mestnih modrecev”.

Po zmagi Benečanov nad Koprom, leta 1348, je bil Statut mesta Koper ukinjen in šele leta 1394 ponovno uveden. Leta 1413 je bil spremenjen, nato pa konec leta 1422 predelan. Dož Tommaso Mocenigo ga je potrdil 8. marca 1423.

Viri: Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668; Lo statuto del comune di Capodistria del 1423 con le aggiunte fino al 1668, uredil / a cura Lujo Margetić, Koper: Pokrajinski arhiv = Capodistria : Archivio regionale; Rovinj : Center za zgodovinske raziskave = Rovigno: Centro di ricerche storiche, 1993. Dušan Mlacović, Koper v poznem srednjem veku: opažanja o mestu in njegovih portah po pregledu knjig koprskih vicedominov s konca 14. stoletja. V: Acta Histriae 30, 2022, 4, str. 819-854. Zdenka Bonin, Deborah Rogoznica, Koprska pisna dediščina : od hrambe javnih dokumentov do ureditve zgodovinskega arhiva, Koper : Pokrajinski arhiv, 2010. Deborah Rogoznica, Nastanek in razvoj Mestne knjižnice v Kopru. V: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Koper : Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, 2014, str. 1-62.

Za zdaj poznamo dva rokopisa statuta iz 1423, enega hrani Državni arhiv na Reki pod signaturo HR DARI 276/7 (K-3), drugega Državni arhiv v Benetkah (za katerega so prvotno predvidevali, da je starejši) pod oznako Antico Archivio municipale di Capodistria reg. 106A.

Statut, ki ga hrani reški arhiv in je do konca aprila 2023 na ogled v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper, obsega 76 folijev (152 strani) in ga sestavljajo štiri knjige. Kodeks je pisan v latinščini v polkurzivni gotici. Odkrili so ga na začetku 20. stoletja med gradivom poreške občinske knjižnice, od koder so ga kasneje prenesli v Mestni muzej v Pulju. Sedaj je v hrambi v Državnem arhivu na Reki, kamor so po drugi svetovni vojni preselili arhivsko gradivo, ki so ga našli v Mestnem muzeju v Pulju.

Statut mesta Koper iz leta 1423, ki ga hrani reški arhiv in je do konca aprila 2023 na ogled v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper, obsega 76 folijev (152 strani) in ga sestavljajo štiri knjige. Kodeks je pisan v latinščini v polkurzivni gotici.

Drugi, hranjen v Benetkah, ima 154 folijev (308 strani). Hranili so ga v knjižnici koprske gimnazije, nato pa v okviru starega komunskega arhiva v koprski mestni knjižnici. Kodeks naj bi gimnaziji podaril markiz Andrea Gravisi (verjetno Giovanni Andrea Gravisi Barbabianca Bocchina 1802-1876).

Koprska statuta iz leta 1423 nista nastala v trenutku (tako kot najbrž niti starejši omenjeni statuti), temveč sta bila kompilacija prej zapisanega običajnega prava in bolj ali manj starih statutarnih odredb. Ta Statut je ostal v veljavi tudi v naslednjih stoletjih. Leta 1668 pa je bil dopolnjen s peto knjigo, ki vsebuje v vmesnem obdobju izdane dukale, izdan pa je v tiskani različici.

V prvi polovici leta 1944 je italijanska direkcija za akademije in knjižnice pri ministrstvu za vzgojo koprski občini namenila sredstva za evakuacijo najdragocenejšega koprskega knjižnega in arhivskega občinskega gradiva. Gradivo so iz Kopra odpeljali 29. junija 1944. Odpeljali so spisovno gradivo, statut in knjige koprske komune od 14. do sredine 19. stoletja. V Kopru je ostalo le gradivo samostanov in bratovščin, ki ga danes hrani Pokrajinski arhiv Koper.

V arhivu si še vedno zelo prizadevamo, da se koprska pisna dediščina, ki je predmet restitucije in sukcesije in po svetovnih arhivskih načelih, ki upoštevajo pravilo izvora, sodi v Pokrajinski arhiv Koper, arhivu tudi vrne.

Do 18. aprila je v Pokrajinskem arhivu Koper na ogled eden od dveh znanih rokopisov koprskega statuta.

Razstava o koprskem statutu v Mali loži pod Pretorsko palačo