O ekološki teologiji in okoljski etiki
Monografija je sedmi zvezek v seriji knjig ECOTHEE, v katerih so zbrani znanstveni članki in izjave znanstvenikov, teologov, religiologov, sociologov in raziskovalcev z različnih področij pod geslom “Religija in znanost lahko zagotovita rešitve za probleme trajnostnega razvoja”.
Knjige v seriji ECOTHEE izhajajo vsaki dve leti, prva pa je bila objavljena na področju ekumenske ekoteologije leta 2008 po prvi konferenci ECOTHEE, ki je potekala na Kreti ob svetovnem dnevu okolja 5. junija 2008.
Antologija o sodobni ekoteologiji, filozofiji in praksah okoljske pravičnosti je izšla v spletni in tiskani obliki pri založbi Annales ZRS s sodelovanjem Svetovnega sveta Cerkva (WCC), Evropske krščanske okoljske mreže in s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, uredili pa so jo Nadja Furlan Štante, Louk A. Andrianos in Tom Sverre Bredal-Tomren.
Monografija prinaša prispevke iz 7. mednarodne konference o ekološki teologiji in okoljski etiki (ECOTHEE 22), ki je bila organizirana pod pokroviteljstvom Svetovnega sveta cerkva in njegove svetosti ekumenskega patriarha Bartolomeja I. od 26. do 29. oktobra 2022 na Pravoslavni akademiji Krete (OAC) v Kolympari v Chanii, in prispevke s 5. konference SAPREJ o trajnostnih alternativah za zmanjšanje revščine in ekološki pravičnosti ter vlogah, odgovornostih in pobudah religije, znanosti in civilne družbe za ekološko pravičnost in zaščito biotske raznovrstnosti, ki je potekala maja 2023 v Adis Abebi v Etiopiji.
Članki, zbrani v tej monografiji, nadaljujejo razvoj ekoteoloških virov o okoljski etiki in trajnostnih rešitvah za skupni oikos. Ljudje se začenjamo ponovno dojemati kot del zemeljske skupnosti, in to v trenutku, ko Zemlja vstopa v hudo ekološko krizo. Zaradi te naraščajoče krize je namreč vse več ljudi in ekosistemov v veliki stiski. Ta knjiga sledi cilju ECOTHEE in skuša vključiti teologijo o ključnih ekoloških vprašanjih iz različnih religijskih tradicij in perspektiv.
Pričujoča knjiga je tako razdeljena v dve poglavji. V prvem poglavju z naslovom K spravi in pravičnosti za vse stvarstvo (ekološko-etični teološki in filozofski razmislek) je sedem prispevkov: Tom S. Bredal-Tomren in Hans Morten Haugen razpravljata o ekoteologiji v različnih religijskih sistemih na osnovi primerjalnega pregleda 50-letnih okoljskih izjav svetovnih vrhov in voditeljev; Louk A. Andrianos se posveti temi o ekološkem grehu, kesanju in ekološki spreobrnitvi kot ekumenskih konceptih za spravo in ekološko pravičnost; Claire E. Wolfteich piše o Teologiji in praksi šabata ter posledicah za ekološko duhovnost in etiko; Tatiana Denisova razmišlja o Heraklitovem ekološkem monizmu; Mahjabeen Dhala se posveti ekološki teologiji skozi ekofeministično branje koranske perspektive vesolja; Nadja Furlan Štante predstavi pogled na sobivanje z naravo in digitalnostjo - krščansko ekofeministično in transhumanistično paradigmo; poglavje zaključi Lesya Sabada s prispevkom o kozmičnem templju - odsevu Božje ljubezni v vzhodni krščanski teologiji.
Drugo poglavje z naslovom Upravljanje, politika, dobre prakse in kritično vrednotenje ekološke (ne)pravičnosti prinaša še šest prispevkov. Tom Sverre Bredal-Tomren in Benedikte Cecilie Renberg predstavita študijo primera norveške cerkve in boja Laponcev proti vetrnim elektrarnam; Alan S. Weber se posveti nepravičnosti in krščanskem odzivu na dve desetletji prilaščanja zemljišč v Afriki; Evelyn A. Armstrong razmišlja o kanadski zgodbi o političnih in ekološko-socialnih vprašanjih; Seyed Masoud Noori se ukvarja z varstvom okolja s poudarjanjem povezave doktrine Maqāid al-Shar'ah in ciljev trajnostnega razvoja; José Cardoso Duarte se opredeljuje za radikalno ekoteologijo s prispevkom Od Očeta v nebesih do našega vsakdanjega kruha; monografijo zaključi Linda Vogt Turner s prispevkom o zajemanju, izkoriščanju in shranjevanju ogljika.
