ZRS Koper

Odločanje managerjev pod drobnogledom znanosti

Na valovih znanja
, posodobljeno: 10. 06. 2026, 13:41

Odločitve, ki jih sprejemamo, opredeljujejo našo preteklost in pomembno sooblikujejo tudi našo prihodnost. Odločitve, ki jih sprejemajo managerji v imenu družb (podjetij), pa opredeljujejo preteklo uspešnost družb, njen trenutni tržni, ekonomski in družbeni položaj ter njeno prihodnje mesto v gospodarski panogi, v nacionalnem gospodarstvu in globalnem ekonomskem okolju. Odločanje je temeljna metoda managerskega dela, zaradi česar managerje velikokrat imenujemo kar odločevalci.

Odločanje managerjev pod drobnogledom znanosti

Prof. ddr. Edvard Kolar je v svoji knjigi razvil modele oziroma koncepte kognitivnega odločanja managerjev, ki so uporabni tudi v praksi.

Temeljni pogoj zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti delovanja organizacij je, da managerji na vseh ravneh managementa organizacij sprejemajo veljavne odločitve, zato je pomembno, da se velik del pozornosti usmerja na proces njihovega sprejemanja. S tem se ukvarja delo prof. ddr. Edvarda Kolarja z naslovom Odločanje v managementu: kognitivni in organizacijski vidik, ki je nedavno izšel pri Annales ZRS, znanstveni založbi Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Odločanje je psihični (kognitivni) proces, ki je odvisen od naših zaznav v zunanjem okolju oziroma zaznav, povezanih s predmetom odločanja, in ga v največji meri opredeljuje kognitivni proces odločevalca.

Omenjena spoznanja so predstavljala podstat oblikovanja in razvoja teoretičnega modela, kognitivnega procesa v procesih odločanja v managementu, ki na podlagi preučene strukture stilov odločanja omogoča klinično presojo odločitvenih ravnanj in tveganosti odločitvenega vedenja managerjev na individualni in kolektivni ravni odločanja v organizacijah. Razviti model nam omogoča analizo, preverjanje in klinično napovedovanje odločitvenega vedenja vsakega posameznega managerja, prepoznavanje skladnosti managerskih ekip v procesih odločanja, tvegana odločitvena vedenja posameznikov in njihov vpliv na procese odločanja na kolektivni ravni, kar je tudi aplikativno preverjeno.

V nadaljevanju knjige je na podlagi spoznanj iz razvitega teoretičnega modela kognitivnega procesa v procesih odločanja v managementu in modela celovitega spoznavno-odločitvenega procesa razvit celovit koncept procesa strateškega odločanja v managementu. V praksi je razviti koncept uporaben kot procesni model, ki ga lahko uporabimo kot podlaga projektom načrtovanja, izvajanja in kontrole strategij v vseh tipih organizacij, saj daje neposredne napotke o tveganjih pri odločanju v posameznih fazah in korakih tega procesa ter navodila o uporabnosti različnih modelov in orodij strateškega managementa. Ta model je po oceni dr. Bogomirja Kovača, ki je napisal recenzijo, najpomembnejši prispevek omenjenega dela.

V zadnjem delu knjige je bil na podlagi vseh predhodnih spoznanj razvit odločitven model za ugotavljanje tveganj pri presojanju in odločanju managerjev. Razviti odločitveni model sledi logiki mehaničnih odločitvenih modelov, pri čemer so v prvem sklopu različno obteženi deleži prisotnosti posameznega stila odločanja in v drugem sklopu kombinacije stilov odločanja. Aplikativna vrednost modela je preizkušena na izbranih managerjih, za katere je bila predhodno narejena klinična presoja njihove individualne strukture stilov odločanja, kar omogoča primerljivost in validacijo obeh razvitih modelov (kognitivnega in odločitvenega). Izračunane vrednosti tveganj managerjev se ustrezno razporejajo v razrede tveganj in imajo relevantno napovedno vrednost za presojo odločitvenega vedenja posameznega managerja v situaciji, kjer bo moral presojati ali odločati.

V knjigi razviti modeli imajo možnost široke aplikacije tudi na področju kadrovskih postopkov pri izbiri vrhnjih in srednjih managerjev v vseh vrstah poslovnih organizacij in tudi na drugih področjih, kjer posamezniki sprejemajo pomembne odločitve o drugih posameznikih in/ali organizacijah. •

Odločanje managerjev pod drobnogledom znanosti

Izdajo monografije je podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).