Okrepljeno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanja habitatov velikih zveri
Velike zveri (medved, volk in ris) najdemo na večini območja Slovenije prekritim z gozdom, kjer imajo velik ekološki pomen. Te vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije in Evropske unije, sodijo pa tudi med karizmatične vrste, saj simbolizirajo ohranjeno naravo. Slovenija želi ohranjati populacije velikih zveri v ugodnem stanju, kar jim bo zagotavljajo obstoj ob vseh pritiskih, s katerimi se soočajo zaradi delovanja človeka in okoljskih sprememb.
Konflikti v sobivanju med človekom in velikimi zvermi večkrat povzročajo medijsko odmevnost in doprinesejo k ustvarjanju negativnega odnosa javnosti do velikih zveri. Zato je za njihovo dolgoročno ohranitev ključno ustvariti pogoje za sobivanje z ljudmi ter spodbuditi izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva o pomenu ohranjanja teh vrst in njihovih habitatov. Potrebno je poudariti, da so velike zveri krovne vrste, saj je njihovo življenjsko območje, ki je veliko, hkrati prebivališče drugih vrst, s katerimi so velike zveri v različnih medvrstnih odnosih. Posledično, kadar varujemo habitate velikih zveri, hkrati varujemo tudi habitate ostalih vrst, ki živijo v teh ekosistemih. Ogroženost velikih zveri je večkrat posledica izgube habitatov in njihove degradacije zaradi antropogenih dejavnikov in podnebnih sprememb ter slabe ekološke povezljivosti. Slednja je še posebej pomembna za ohranjanje vitalnosti populacij velik zveri. Da bi preprečili razdrobljenost habitatov, je pomembno opredeliti ekološke koridorje, cestne odseke povezane z visoko smrtnostjo in druge infrastrukturne ovire, ki vplivajo na razdrobljeno porazdelitvijo velikih zveri.
Za ohranjanje populacij velikih zveri
Projekt z naslovom Krepitev sodelovanja za reševanje družbeno-okoljskih izzivov EUSAIR paradne pobude PET HAB ECO (akronim 4PETHABECO, Interreg IPA ADRION 2021-2027 IPA-ADRION00367) se izvaja v sklopu programa Interreg ADRION. Projekt je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo habitatov, še posebej s krepitvijo zelene infrastrukture, zmanjševanjem konfliktov pri sobivanju ter izboljšanjem ekološke povezljivosti. Dolgoročni učinki projekta bodo zagotovili soustvarjanje strategij in akcijskih načrtov za skupno upravljanje populacij velikih zveri jadransko-jonskega območja, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov ter povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR, v sklopu čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.
Kadar varujemo habitate velikih zveri, hkrati varujemo tudi habitate ostalih vrst, ki živijo v teh ekosistemih.
Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). V projektnem partnerstvu sodeluje še devet partnerskih inštitucij. Poleg Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper so to še Lovska zveza Slovenije, Univerza v Beogradu (Srbija), OIKON d.o.o. (Hrvaška), Arcturos (Grčija), Venetian Cluster (Italija), CZIP - Center za varstvo in proučevanje ptic (Črna Gora), Igea MAK d.o.o. (Severna Makedonija) in PPNEA (Albanija). Projekt vključuje še sedem pridruženih partnerjev, med njimi tudi Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola) in Javni zavod Turizem Pivka. Projekt se je začel izvajati v letu 2024 in bo trajal tri leta.
Tudi Slovenija bo, v sklopu projekta in pod okriljem Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper, izvajala številne projektne dejavnosti, ki bodo usmerjenje predvsem v poglabljanje sodelovanja s partnerskimi inštitucijami pri skupnem soočanju z izzivi ohranja habitatov teh vrst in zmanjševanju konfliktov sobivanja s človekom. Različne tarčne skupine deležnikov, ki bodo v projekt aktivno vključene prek sodelovanja na poletnih šolah, delavnicah, izmenjavah in ogledih dobrih praks, bodo na osnovi okrepljenega sodelovanja s strokovnjaki iz ostalih partnerskih inštitucij lahko pridobili novo znanje in izkušnje.
Živi laboratoriji v različnih državah
V sklopu delavnic in srečanj, ki se bodo izvajale v obliki živih laboratorijev v različnih državah programskega območja, vključno s Slovenijo, bodo izpostavljene prednosti, ki jih ima človek zaradi ohranjanja teh vrst in njihovih habitatov. V ta namen je še posebej uporaben pristop, ki temelji na analizi ekosistemskih storitev, saj velike zveri pripomorejo k dobremu delovanju in ravnovesju v ekosistemih, s tem pa k zagotavljanju številnih ekosistemskih storitev. Zaradi svojih specifičnih lastnosti so velike zveri ključne vrste za ohranjanje ravnovesja ekosistemov, na primer z uravnavanjem velikosti in vitalnosti populacij divjadi, razširjenjem semen rastlin, zagotavljanjem hrane za druge vrste (mrhovinarje) ipd. Hkrati pa zagotavljajo tudi številne kulturne ekosistemske storitve, s poudarkom na storitvah v turizmu in izobraževanju. To je osnova za izboljšanje razumevanja pomembne ekološke, kulturne in družbene vloge velikih zveri, s tem pa k večji zavzetost za njihovo ohranjanje in varovanje.
Dr. Liliana Vižintin, Mediteranski inštitut za okoljske študije ZRS Koper
