Piranski statut in Tartinijeva znanstvena dela na Unescovi nacionalni listi Spomin sveta

Vloga arhivov in pomen pisne dediščine

Tako kot si danes ne moremo predstavljati učinkovitega upravljanja države brez dokumentov, so se tega zavedali tudi naši predniki. O tem priča bogata pisna dediščina, ki razkriva večplastnost zgodovinskih obdobij in odpira vpogled v razvoj družbe. To dediščino skrbno varujemo, ne kot odvečno papirnato breme ali ostanek nekdanje birokracije, temveč kot dragocen vir za razumevanje preteklosti in tudi naše sedanjosti. Skozi te primarne zapise lahko na eni strani razumemo, kako so običajni ljudje živeli v preteklosti, na drugi pa spremljamo razvoj institucij. V arhivskih listinah bomo našli navdihujoče zgodbe iz preteklosti in prepoznali tudi nemalo stranpoti; prav je da smo pozorni do obojega.

Dosežek leta 2025 in Unescov program

S kako raznoliko in kompleksno dokumentacijo razpolaga Pokrajinski arhiv Koper, vključno s svojo enoto v Piranu, smo arhivisti že predstavili ob različnih priložnostih: na tematskih razstavah, simpozijih, okroglih mizah in skozi našo bogato publicistično dejavnost. Tokrat imamo še poseben razlog za ponos. V letu 2025 nam je uspelo na Nacionalno listo Spomina sveta UNESCO uvrstiti kar dva izjemna sklopa arhivskega gradiva: najstarejši ohranjeni mestni statut na slovenskem ozemlju tj. Piranski mestni statut iz leta 1307 in znanstvena dela Giuseppeja Tartinija iz prve polovice 18. stoletja. Gre za priznanje, ki ne potrjuje le izjemne vrednosti teh dokumentov, temveč nas opominja na to, da je s to dediščino potrebno ravnati nadvse skrbno, hkrati pa jo na ustrezen način približevati širši javnosti.

Dosežek je povezan z delovanjem Nacionalnega odbora UNESCO za program Spomin sveta, ki ga je Slovenija ustanovila leta 2020 z namenom promoviranja ohranjanja pisne kulturne dediščine. Odbor sestavljajo predstavniki arhivov, knjižnic, muzejev in Ministrstva za kulturo ter nacionalne komisije za UNESCO. V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi na Nacionalno listo Spomin sveta, ki se praviloma dopolnjuje vsaka tri leta.

Statut Pirana, 1307 (SI_PAK/0009, Komuna Piran, Kodeksi, t. e. 1)

Piranski statut in zgodovinski kontekst

Obe enoti arhivskih dokumentov sta hranjeni v depoju enote Piran Pokrajinskega arhiva Koper, saj sta tesno povezani z mestom, nad katerim je nekoč bedel krilati lev, simbol moči Beneške republike. Med njima pa zeva precejšnja časovna vrzel: medtem ko je piranski mestni statut nastal kmalu po podreditvi Pirana Beneški republiki leta 1283, so znanstvena dela Giuseppeja Tartinija nastajala v 18. stoletju, ko je ta mestna država že doživljala svoj zaton.

Srednjeveški statuti ostajajo nepogrešljiv vir za razumevanje vsakdanjega življenja v tem oddaljenem obdobju, saj so urejali vse plati mestnega utripa, od uprave in gospodarstva do javnega reda in miru. V enoti Piran Pokrajinskega arhiva Koper hranimo pet piranskih statutov, med njimi tudi tistega iz leta 1307, ki je uvrščen na Unescov seznam Spomin sveta kot najstarejši ohranjeni mestni statut na Slovenskem.

Piran je že v srednjem veku razvil živahno politično, gospodarsko in družbeno življenje, ki ga je spremljala tudi visoka raven pravne in upravne kulture. Njegovo jedro je predstavljal statut (latinsko Liber statutorum), temeljni pravni dokument mestne skupnosti ter simbol njene samostojnosti in pravne zavesti. Statuti so bili skrbno strukturirani: razdeljeni na knjige (danes bi rekli poglavja), te pa na številne krajše enote, primerljive s sodobnimi členi. Urejali so celoten ustroj mestne oblasti, pristojnosti posameznih organov in posegali v vsakdanje življenje prebivalcev - od najvišjega predstavnika oblasti, podestata, do obrtnikov, trgovcev in preprostih meščanov.

Srednjeveško razumevanje vladanja nazorno razkrivajo že uvodne besede enega izmed statutov: “Milost Svetega Duha bodi prisotna na začetku,” s katerimi so člani Velikega sveta poudarjali odgovornost in poslanstvo odločanja o usodi skupnosti. Statuti so bili pisani premišljeno in dolgoročno, saj naj bi brez sprememb veljali daljše obdobje. K temu je pripomogla tudi raba latinščine, ki je s svojo natančnostjo omejevala dvoumne razlage.

Kljub vsemu si pisci, ki so določbe zapisovali na pergament in jih vezali v lesene platnice, niso predstavljali, kako daleč v prihodnost bodo odmevale njihove besede in kako pomembno okno v svoj čas so s tem zapustili svojim naslednikom. Piranski statut iz leta 1307, najstarejši ohranjeni srednjeveški mestni statut na Slovenskem, danes ponuja dragocen vpogled v družbene razmere, navade in vsakdan ob severnem Jadranu, obenem pa razkriva tudi miselni svet človeka na začetku 14. stoletja.

Primerki znanstvenih del Giuseppeja Tartinija (SI_PAK/0334, Zbirka Giuseppe Tartini)

Giuseppe Tartini in njegova znanstvena zapuščina

Štiri stoletja kasneje je Piran živel v povsem drugi epohi, predvsem pa je to veljalo za njegove najbolj nadarjene meščane, v prvi vrsti Giuseppeja Tartinija, rojenega 8. aprila 1692. Na njegov izjemen prispevek na glasbenem področju danes spominja spomenik, postavljen pred 130 leti na osrednjem piranskem trgu, ki nosi njegovo ime.

Znanstvena dela Giuseppeja Tartinija razkrivajo manj znano, a izjemno pomembno plat piranskega virtuoza. Ne kažejo ga le kot vrhunskega violinista, temveč tudi kot redkega glasbenega teoretika in raziskovalca svojega časa, ki je glasbo razumel celostno - kot preplet prakse in teorije. Njegova zapuščina obsega kar 124 enot iz 18. stoletja: od razprav in izračunov do skic, fragmentov in celo ovojnic pisem, popisanih z matematičnimi zapisi. Čeprav je širši javnosti najbolj znan po skladbah, kot je Vražji trilček, je v zadnjem desetletju življenja vse več časa posvečal prav raziskovanju glasbenih zakonitosti. Poglobljeno je preučeval povezave med zvokom, matematiko in fiziko ter iskal ravnotežje med teorijo in izvajalsko prakso. Tako je nastala obsežna zbirka njegovih znanstvenih del, zapisanih na različnih formatih papirja, ki jih dopolnjujejo geometrijski liki, notni zapisi in natančni matematični izračuni.

Sodobni glasbeni teoretiki mu priznavajo pomembna odkritja, zlasti razlago kombinacijskih in diferenčnih tonov. Predstavljeni dokumenti, izbrani zaradi svoje celovitosti in zanimivosti, obiskovalca pritegnejo z natančnimi izračuni, geometrijskimi skicami in premišljenimi zapisi, ki pričajo o njegovem izjemno širokem, interdisciplinarnem razmišljanju.

Rokopisi, zapisani v italijanščini, kot je bilo značilno za čas Beneške republike, so ohranjeni v odličnem stanju. Tartinijev raziskovalni duh posebej izžareva iz del, kot je “Platonična znanost o krogu” ter zvezek “Terzo” (Tretji), v katerih se glasba prepleta z matematiko. Ta dragocena dediščina razkriva umetnika, ki je presegal meje svojega časa.

Arhiv kot varuh kolektivnega spomina

Predstavljena sklopa arhivskih dokumentov sta le dva izmed izjemnih arhivskih biserov Pokrajinskega arhiva Koper, ki si jih bo mogoče še letos, predvidoma novembra, ogledati na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije v okviru nacionalne liste Spomina sveta UNESCO za leto 2025.

Opisane listine so izstopajoče, a še zdaleč ne edino pozornosti vredno gradivo, ki se najde v depojih Pokrajinskega arhiva Koper. O tem se med drugimi vedno znova prepričajo tudi naši obiskovalci, med njimi tudi mednarodno priznani zgodovinarji in drugi izvedenci, ki iz teh gradiv črpajo gradivo za svoje študije, ki imajo mnogo širši pomen kot je vpogled v lokalno zgodovino. Seveda pa ob tem ne pozabljamo tudi na naše poslanstvo “čuvaja” kolektivnega spomina in želimo ob vsaki priliki naše zaklade približati tudi tistim, ki sicer ne bi raziskovali po naših škatlah. Pomembnih gradnikov našega spomina in družbene zavesti imamo v naši hrambi še veliko, zato ne gre dvomiti, da tudi pri naslednjem izboru ne bo izbran in predstavljen kateri izmed dokumentov ali arhivskih sklopov, ki so nam jih zapustili Pirančani, Koprčani, Izolani in drugi prebivalci prejšnjih stoletij. 

Pokrajinski arhiv Koper enota Piran 

Matej Muženič

višji arhivist