Poletje, ko muzej odpre vrata domišljiji
Ko se šolski zvezki zaprejo, se v muzeju odpre drugačen prostor učenja. V njem ni zvonca, ocen in šolskih klopi, so pa predmeti, zgodbe, vprašanja, barve, vonji, dotiki in tisti posebni trenutki, ko otrok nenadoma razume, da preteklost ni nekaj oddaljenega, temveč del kraja, v katerem živi.
Počitniške dejavnosti v muzeju so premišljeno zasnovan čas raziskovanja, ustvarjanja in druženja.
Foto: TJAŠA MIKLAVČIČ, Pokrajinski muzej KoperV Pokrajinskem muzeju Koper pedagoška dejavnost že dolgo ni le spremljevalni program razstav. Je eden od načinov, kako muzej diha z mestom in ljudmi. Skozi leto vanj prihajajo vrtčevski otroci, šolarji, dijaki, družine, odrasli obiskovalci in starejši, ki s svojimi spomini pogosto postanejo živi del pripovedi. Otroci ne poslušajo le razlage, temveč opazujejo, primerjajo, iščejo, tipajo, sestavljajo, rišejo in pripovedujejo. Dediščine ne postavlja pred otroke kot oddaljene snovi, temveč jo prevaja v izkušnjo. Otroci postanejo v muzeju raziskovalci, arheologi, ustvarjalci, pripovedovalci in včasih tudi varuhi drobnih spominov. V etnološki zbirki se srečajo s starimi opravili, oblačili, igrami in ročnimi spretnostmi; v palači Belgramoni Tacco pa se med razstavnimi prostori učijo, da ima vsaka soba svojo zgodbo in vsak predmet svoj čar.
Muzej kot prostor dostopnosti in zaupanja
Pomemben del sodobnega muzejskega dela je tudi dostopnost. Muzej želi biti prostor, v katerega lahko vstopajo različni obiskovalci z različnimi potrebami in načini doživljanja. V to razumevanje se umešča sodelovanje s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Psi so tihi soustvarjalci varnega prostora. Pes ne razlaga razstave, vendar pomaga ustvariti vzdušje, v katerem je razstava manj tuja. Mirna prisotnost terapevtskega psa spremeni dinamiko prostora. Med otrokom in predmetom se vzpostavi še tretja, živa točka zaupanja. Ob njej se lažje začne pogovor, lažje se premaga zadržanost, včasih tudi strah. V tem je ena od najmočnejših vlog muzeja danes, ne le ohranjanje predmetov, temveč ustvarjanje pogojev, da ti predmeti ponovno vstopijo v življenje ljudi. Zgovorna je zgodba deklice, ki je na delavnico prišla s strahom pred psi. Sprva je ostala ob strani. Opazovala je terapevtsko psičko, ki ni zahtevala pozornosti, temveč je mirno ležala ob skupini. Med srečanjem se je razdalja manjšala. Najprej pogled, nato nekaj besed, nazadnje dotik. Ta zgodba ni le zgodba o psu in otroku. Je zgodba o tem, kako kulturna ustanova lahko postane prostor postopnega zaupanja: otrok premaga strah, vzpostavi zaupanje in odnese domov občutek, da je zmogel.
Poleti ta muzejska živost dobi poseben ritem. Počitniške dejavnosti so premišljeno zasnovan čas raziskovanja, ustvarjanja in druženja. Otroci spoznavajo muzejske zbirke, delo kustosa in restavratorja, raziskujejo dediščino mesta, ustvarjajo izdelke, se igrajo in se učijo sodelovati. Poletje v muzeju je priložnost, da otroci dediščino doživijo kot nekaj svojega, da se srečajo z vrstniki, starši in nonoti, da ob predmetih spregovorijo o mestu, družini in spominu. Muzej tako postane odprt, prijazen in živ prostor skupnosti. Poletje v muzeju je lahko prav to – čas, ko se radovednost spremeni v znanje, znanje v doživetje, doživetje pa v lep spomin.
Počitniški teden v muzeju
Od 6. do 10. julija 2026 bo muzej vsak dan med 8.00 in 16.00 odprl vrata tudi mladim počitniškim raziskovalcem. Čaka jih teden aktivnega, zabavnega in ustvarjalnega preživljanja počitnic v prijetni družbi vrstnikov - med zgodbami, razstavami, igro, ustvarjalnimi izzivi in odkrivanjem muzejskih kotičkov, kjer se radovednost hitro spremeni v doživetje. Za otroke, ki radi raziskujejo, ustvarjajo, se družijo in domov odnesejo kakšno novo zgodbo, bo to poletni teden, poln dogodivščin, domišljije in nepozabnih spominov. •