Sanje ter zrak in dih skozi filozofski pogled

Vsako leto izideta dve tematski dvojni številki revije, v letu 2023 je tako izšel že 28. letnik. Poligrafe sta dolga leta, tedaj še pod okriljem Nove revije, urejala Marko Uršič in Igor Škamperle in pod njunim uredniškim vodstvom so izšle številne prelomne in še danes nepogrešljive številke te revije. Naj omenimo le naslove, kot so Hermetizem, Panteizem, Mislec neskončnosti Giordano Bruno, Nikolaj Kuzanski, Logos in kozmos in številne druge.

Prva številka tega letnika Poligrafov (109/110) z naslovom Revisiting dreams se osredotoča na interdisciplinarno razumevanje sanj z izborom sodobnih filozofskih, religijskih in empiričnih pogledov nanje. Poglobi se v obsežno in raznoliko zgodovinsko pojmovanje sanj z namenom pridobivanja globljega razumevanja trenutnega in prihodnjega stanja na tem področju. Tudi kulturni informacijski prostor je študije sanj oblikoval zaradi hitre rasti digitalne tehnologije, posledično so številni raziskovalci že začeli mapirati vzorce znotraj obsežnih zbirk poročil o sanjah. To zahteva nove epistemološke, etične in filozofske raziskave, ki bodo verjetno presegle binarno razlikovanje ter spodbujale sodelovalni pristop in konstruktiven diskurz na področjih podatkovne znanosti in (digitalne) humanistike.

Osem člankov te številke tako predstavlja delo vodilnih znanstvenikov z različnih področij, vključno s psihologijo, podatkovno znanostjo, zgodovino religij in kulturnimi študijami, pri čemer ponazarja visoko kakovost znanstvenega dela na tem področju in njegovo metodološko raznolikost. Poudarek je tako na najnovejših, najpomembnejših, kontroverznih in/ali premalo raziskanih temah študija sanj.

Za sodobno filozofijo religije, še zlasti v okviru analitične tradicije, se “dih” morda še vedno zdi nenavaden projekt ali vsaj nepovezan s tem, kako večina evropske (oziroma zahodne) filozofije opredeljuje samo sebe in svoje cilje. Nova filozofija religije, senzibilna za zrak in dih/anje, pa upošteva tudi neevropske vire in uvide ter razodeva dih kot enega od temeljnih (čeravno izbrisanih) elementov svoje zgodovine.

Potencial takšnega paradigmatskega premika odpira novo področje v filozofiji (vključno s filozofijo religije), imenovano “respiratorna filozofija”. V drugi številki Poligrafov (111/112) je tako predstavljenih deset izvirnih interpretacij zraka in diha v različnih religijskih in filozofskih kontekstih, od židovskega in islamskega misticizma do religijske in filozofske respiratorne misli v krščanstvu ter znotraj azijskih kontekstov v hinduizmu in zen budizmu. Sodelujoči avtorji se posvečajo tudi zraku in naravnim elementom v okviru slovenskega naravoverstva in filozofske antropološke tradicije moderne dobe. Zbirka člankov ne nazadnje predstavlja tudi nove pristope k respiratorni filozofiji religije, ki jih naši avtorji nakazujejo s svojimi pronicljivimi elaboracijami filozofije diha pri mislecih, kot so Avguštin, Franz von Baader, Maurice Merleau-Ponty, Maria Zambrano, Luce Irigaray in Giorgio Agamben.

Poligrafi z vsemi temi dosežki ostajajo vodilna slovenska revija za primerjalno religiologijo, mitologijo, filozofijo religije ter sodobne smeri teologije in bodo tudi v prihodnje nadaljevali s svojim temeljnim poslanstvom.