Sel de la vie - Slovénie (Sol življenja)

V sklopu projektnih dogovorov je spomladi 2025 Koper obiskala delegacija iz Sèta, med njimi tudi direktor pomorskega festivala Wolfgang Idiri, ki je prinesel povabilo k premiernemu sodelovanju Slovenije na festivalu sredozemske pomorske dediščine. Mestna občina Koper je kot nosilni partner povabilo sprejela in k sodelovanju povabila še Občino Piran ter Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran.

Ker festival temelji na pomorski dediščini in z njo povezanih kulturnih praksah, smo kustosi obeh muzejskih institucij zavihali rokave in zasnovali premišljen koncept predstavitve paviljona, s katerim smo v Sètu zastopali celotno Slovenijo, pri čemer pa je bil zaradi narave festivalskih vsebin poudarek na slovenskih obalnih mestih.

Slogan, razvit iz ideje "ščepca soli", je bil preveden v bolj abstraktno sporočilo - "sol življenja" (Sel de la vie - Slovénie) - kot tisto, kar življenju daje smisel in čar.

Sol kot fil rouge

Obiskovalce je že pri vstopu v paviljon nagovorila misel o prostoru, kjer so veter, sol in valovi stoletja oblikovali ljudi in njihov značaj. Ta tesna povezanost z morjem je zaznamovala življenje v Istri, zato smo v središče zgodbe postavili sol - “sol življenja”. V Istri ni zgolj naravna dobrina, temveč temelj identitete. V solinah so ljudje iz sonca, vetra in plitvega morja iz roda v rod ustvarjali “belo zlato”, ki je skozi zgodovino zaznamovalo gospodarstvo in vsakdan obalnega prebivalstva. Ta tradicionalna pridelava soli, ki ohranja njeno naravno strukturo in mineralno sestavo, sodi med redke še ohranjene metode v Sredozemlju.

Sol je pomembno vplivala tudi na razvoj pomorske trgovine in ladjedelništva. V mestih, kot so Koper, Izola in Piran, so rasla pristanišča in ladjedelniške dejavnosti. Istrske ladje so prevažale sol, olje in vino ter se vračale z novimi izkušnjami, ki so bogatile domače okolje. Z morjem je bilo neločljivo povezano tudi vsakdanje življenje ribičev, katerih ulov je pomenil preživetje in vsakdanji kruh.

Oblikovalsko zasnovo paviljona je pripravila akademska oblikovalka Irena Gubanc, ki je kot osrednji vizualni motiv uporabila kristal soli.

Iz teh izkušenj se je razvila tudi istrska kulinarika - preplet mestne in podeželske kuhinje, preproste, a bogate v okusih. Ščepec soli poudari sladkobo paradižnika, svežino ribe in aromo oljčnega olja. Glasba pa ohranja spomin na odhode in vrnitve, čakanja v pristanišču ter veselje ob snidenjih. V njenih melodijah odzvanja istrska duša - trdoživa, odprta in tesno povezana z morjem.

Slogan, razvit iz ideje “ščepca soli”, je bil preveden v bolj abstraktno sporočilo - “sol življenja” (Sel de la vie - Slovénie) - kot tisto, kar življenju daje smisel in čar. Poudarja, da je sol prisotna v delu in prazniku, v kruhu in pesmi, v spominu in prihodnosti ter da predstavlja nevidno nit, ki povezuje vse plasti naše obmorske dediščine. Izkazal se je za vizualno čist in izrazno močan slogan, zato je bil paviljon hitro prepoznaven tudi med obiskovalci, ki Slovenije niso poznali.

Na teh izhodiščih smo kustosi pripravili več vsebinskih sklopov: solinarstvo (dr. Flavij Bonin), ribištvo (dr. Nadja Terčon), ladjedelstvo (Veronika Bjelica), glasbeno in prehransko dediščino (Tina Novak Pucer) ter predstavitev koprske rodbine francoskega pesnika Paula Valérya (dr. Meliha Fajić).

Na festivalu so predstavljali kulturno dediščino Istre in Slovenije, za kar so bili nagrajeni s številnimi pohvalami tako obiskovalcev kot organizatorjev festivala.

Povezave med Sètom in Piranom pa segajo še dlje v preteklost, še pred rojstvom Paula Valéryja (1871). Jeseni leta 1843 je delegacija Direkcije za sol iz Trsta pod vodstvom podpolkovnika Giuseppeja Coradinija obiskala modernizirane soline v Sètu. V dvajsetih letih 20. stoletja so bile nato po tem zgledu posodobljene tudi piranske soline, ki delujejo še danes, medtem ko so tiste v Sètu žal opuščene.

Vizualna podoba in spremljevalni program

Oblikovalsko zasnovo paviljona je pripravila akademska oblikovalka Irena Gubanc, ki je kot osrednji vizualni motiv uporabila kristal soli. Ta se je dosledno prepletal skozi vse elemente postavitve - od slogana do razstavnih panojev in interaktivnih vsebin.

Predstavitev je dopolnjeval bogat spremljevalni program, za katerega so poskrbeli etnoglasbenika Marino Kranjac in Gorast Radojević (Vruja), skupina Mandolinistica Capodistriana ter etnografska skupina Solinarska družina (Fameia dei salineri) in Al tempo di Tartini. Slednja je predstavila družino piranskega violinista Giuseppeja Tartinija, ki je bila lastnica solnih polj, njegov oče pa solni pisar.

Program so soustvarili Marino Kranjac, Gorast Radojević (Vruja), Mandolinistica Capodistriana, Solinarska družina in Al tempo di Tartini.

Izvedli smo tudi številne, zelo dobro obiskane delavnice, med drugim izdelovanje glasbil iz trstike (nunalc), barvanje rože vetrov, pripravo zeliščne soli, žigosanje kruhkov, prikaz “istrske dobrodošlice” (kruh, oljčno olje in sol) ter polnjenje vrečk s soljo iz Piranskih solin na stari leseni polnilnici. To so izvajali člani Solinarske družine iz Pirana v tradicionalnih solinarskih oblačilih - skupaj so v času trajanja festivala razdelili več kot 8.000 vrečk oziroma 800 kilogramov soli, ki so jo velikodušno podarile Piranske soline.

Predvsem pa smo predstavljali kulturno dediščino Istre in Slovenije, za kar smo bili nagrajeni s številnimi pohvalami tako obiskovalcev kot organizatorjev festivala.

Obiskovalce je že pri vstopu v paviljon nagovorila misel o prostoru, kjer so veter, sol in valovi stoletja oblikovali ljudi in njihov značaj.

Slovenski dan in odzivi

Na festivalu smo Slovenijo predstavljali tudi z okroglimi mizami in konferencami. Poseben vrhunec je bil 2. aprila, na tako imenovani slovenski dan, ko je celotno dogajanje potekalo v slovenskem paviljonu. Udeležili so se ga tudi koprski župan Aleš Bržan s sodelavkama ter slovenska veleposlanica v Parizu mag. Renata Cvelbar Bek. Ob tej priložnosti je direktor festivala, Wolfgang Idiri, poudaril, da je slovenski paviljon točno tisto k čemur stremijo organizatorji festivala.

Na povabilo Pierre-Jeana Campocassa, direktorja za področje kulturne dediščine pri Korziški skupnosti, bo razstava Paul Valéry in prostor Mediterana leta 2027 gostovala v Ajacciu. V sodelovanju z Muzejem Paul Valéry ter muzeji s Korzike bo ob tej priložnosti prvič vzpostavljena celovita muzejska in raziskovalna povezava med kraji z materine in očetove strani Paula Valéryja ter njegovim rojstnim mestom Sète, kar predstavlja pomemben korak v nadaljnjem razvoju medinstitucionalnega sodelovanja v sredozemskem prostoru.

In ker ne želimo, da se naša solna zgodba konča z zaključkom festivala v Sètu in vam želimo predstaviti naš – slovenski paviljon tudi doma, vas prijazno vabimo na predstavitev “Sel de la vie - Slovénie” - Sol življenja - Slovenija, ki bo potekala v Pokrajinskem muzeju Koper na Poletno muzejsko noč v soboto, 20. junija 2026.

Prijazno vabljeni!•