Upali so na demokracijo, a na oblast dobili vojsko

Protesti, nemiri, prevrati in revolucije so področja, ki mlademu raziskovalcu Radetu Trivunčeviću niso tuja. Ravno nasprotno, saj trenutno raziskuje Egipt, državo, ki je razpeta med demokracijo in totalitarizmom.

Če smo bolj natančni, analizira moderno politično zgodovino države, vpliv tamkajšnje vojske in obrambne industrije na družbenopolitično stanje v državi, nadzor medijev in propagando, ter medsebojni vpliv arabskega sveta z Evropo kot posledico globalizacije.

“Državljani arabskih držav so med arabsko pomladjo spoznali moč svojega glasu in odkrili, da konkretne politične cilje lahko dosežejo le, če so združeni. Tega se danes zavedajo tudi tamkajšnje oblasti. ”

Investicija v prihodnost akademskega sveta

“Primarna vloga mladih raziskovalcev na ZRS Koper je raziskovanje glede na program delovnih obveznosti študija na izbrani fakulteti, tukaj so še projekti, pri katerih sodelujejo. Mladi raziskovalci smo neke vrste investicija v prihodnost akademskega sveta. Gre za kadre, ki nabirajo vsa potrebna znanja in veščine, da bi kasneje lahko suvereno in samostojno raziskovali specifične raziskovalne teme ter reševali posamezne problematike ali pa na njih opozarjali.”

“Že kot dijaku se mi je vtisnilo v spomin poročanje medijev o arabski pomladi, predvsem v državah, kot sta Sirija in Libija, ter kasneje dogodki, ki so bili povezani s tako imenovano migrantsko krizo, ki smo jo občutili tudi v Sloveniji. Poleg tega smo študentje Fakultete za varnostne vede delili dvorišče in stavbo z azilnim domom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. S tamkajšnjimi begunci smo med študijskim odmorom na dvorišču kdaj pa kdaj tudi 'kakšno rekli'. Kasneje sem med študijsko izmenjavo v Moskvi spoznal tudi študente iz Irana, kjer imajo podobne družbenopolitično razmere kot v nekaterih arabskih državah. Pogovor s temi osebami je v meni vzbudil zanimanje za to področje.”

Rade Trivunčević

Po izobrazbi je magister iz varstvoslovja, med drugim raziskuje politično filozofijo, filozofijo kulture in religij, ekstremizem in radikalizem. Magistriral je na Fakulteti za varnostne vede na Univerzi v Mariboru. Študijsko izmenjavo je opravljal na Moskovski državni univerzi Lomonosova, ki velja za eno najuglednejših visokošolskih ustanov na svetu, kjer so se šolali tudi številni sovjetski voditelji. Trenutno je zaposlen kot asistent in mladi raziskovalec na Pravnem inštitutu ZRS Koper. Doktorski študij opravlja na Fakulteti za podiplomski humanistični študij AMEU ISH.

Moč glasu za doseganje konkretnih sprememb

“Ko govorimo o arabski pomladi, je potrebno najprej poudariti, da države pred protesti niso imele enakih družbenopolitičnih razmer. Od takrat je minilo dvanajst let, kar je po moje še prezgodaj za podajanje neke celovite ocene. Ponekod je državljanom sicer uspelo pridobiti nekaj državljanskih pravic - tudi s spremembo ustave -, v nekaterih državah dopuščajo večjo svobodo govora in kritiko oblasti, svobodo do zbiranja na protestnih shodih ipd. Toda večinoma so to manjše proceduralne rešitve, ki tudi v praksi še niso popolnoma zaživele, ali pa so jih kasneje nove oblasti postopoma celo ukinile pod pretvezo ohranjanja miru in stabilnosti. Državljani arabskih držav so sicer odkrili moč svojega glasu in spoznali, da če se združijo, lahko dosežejo tudi konkretne politične cilje. Tega se danes zavedajo tudi tamkajšnje oblasti. Na žalost pa se jih ni veliko odločilo za večjo transparentnost delovanja in liberalizacijo.

Je pa arabska pomlad imela tudi številne negativne posledice. Govorimo lahko o povečanju lokalne in regionalne nestabilnosti, porastu družbenoekonomskih in socialnih težav, spremembah demografske slike prebivalstva, porastu ekstremizma in radikalizaciji v nekaterih državah.”

“Arabske države vse bolj vzpostavljajo bolj pristne odnose z velesilami v razvoju, kot sta na primer Kitajska in Indija, katerih posojila so nemalokrat veliko blažje pogojena.”

Po vojski je na oblast spet prišla vojska

“Vojska, ki je na takšen ali drugačen način na oblasti v Egiptu že od leta 1952, je dokaj hitro po začetku protestov stopila v bran državljanom. Z izvedbo državnega udara so odstavili dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, razpustili tamkajšnji parlament, razveljavili ustavo in uveljavili nekatere nacionalne zakone o nujnih razmerah v državi. Vse to z obljubo, da želijo ohraniti varnost in omogočiti varen potek svobodnih in demokratičnih volitev. Na parlamentarnih volitvah je kasneje zmagala Muslimanska bratovščina, leto kasneje na predsedniških pa njen glavni predsednik Mohamed Morsi. A nova politična opcija, ki je imela bolj izkušnje v opoziciji kot na oblasti, prav tako ni zadovoljila državljanov. Kljub obljubi o nevmešavanju je vojska zopet posegla na politično sceno, seveda pod pretvezo ohranitve stabilnosti in varnosti v državi. Oblast na volitvah 2014 je tako znova dobil še en vojaški poveljnik, in sicer Abdel Fattah El-Sisi, ki še zmerom vodi Egipt tudi s pomočjo močnega represivnega aparata. Predsednik el-Sisi je okrepil moč vojske tudi s tem, ko je začel postavljati na najvišje birokratske državne položaje upokojen oficirski kader. Gre za ministrske položaje, namestnike ministrov, regionalne guvernerje in položaje v ključnih državnih organih in podjetjih. S tem se je tudi rekordno povečalo število civilnih podjetij, ki so končali v vojaških rokah.”

“Govorimo o številnih ekonomskih, socialnih in političnih vzrokih ter neustreznem odgovoru oblasti na svetovno gospodarsko krizo iz leta 2008, ki je še kako prizadela tudi arabske države. To velja še posebej pri dvigu cen nekaterih prehrambenih izdelkov in ostalih osnovnih življenjskih dobrin. Omejene ekonomske možnosti in razrast družbene neenakosti so bili ključni vzroki za arabsko pomlad. Kljub temu so v letih pred arabsko pomladjo nekatere države beležile dolgoletno gospodarsko rast, ki ji je sledil tudi večji ekonomski razvoj. Ta je vsaj na 'papirju' rahlo dvigal tudi življenjski standard, z njim pa vse večje zahteve prebivalcev po sodelovanju pri državnih odločitvah in vodenju družbe. Leta pred revolucijo se je tudi sam šolski oziroma izobraževalni sistem zelo razširil, kar je pri vse večjem številu mladih, sedaj bolje izobraženih, navdihovalo večje potrebe po političnih in družbenih svobodah s padcem avtoritarizma. Boljši življenjski standard je že leta pred arabsko pomladjo privedel tudi do informacijsko-tehnološke revolucije arabskih držav z razmahom uporabe družbenih omrežij, ki so jih kasneje množično uporabljali mladi za časa protestov med letoma 2011 in 2012. A je kljub temu dejstvo, da je ekonomska neenakost še vedno eden izmed poglavitnih vzrokov arabske pomladi.”

Novo gibanje neuvrščenih?

“Tuje investicije so poleg turizma eden izmed stebrov denimo egiptovskega gospodarstva. Tu pa je Egipt še zmeraj predvsem odvisen od Zahoda, ki svoja posojila in investicije pogojuje tudi s političnimi zahtevami, ki niso ravno vedno po godu tamkajšnjemu režimu. Govorimo o zahtevah, kot so dodatno zmanjšati stroške državne blagajne, spodbuditi rast privatnega sektorja, bolj aktivno sodelovati v mednarodni trajnostni in ekološki politiki, nato o sprejetju nekaterih liberalnih zakonov in podpori nevladnim organizacijam za boj za nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine. Na geopolitični ravni zato te države poskušajo igrati neko novo politiko neuvrščenih, s čimer se poskušajo nekako otresti kreditne odvisnosti in mehke moči Zahoda ter povečati neodvisnost. Vse bolj vzpostavljajo bolj pristne odnose z velesilami v razvoju, kot sta na primer Kitajska in Indija, katerih posojila so nemalokrat veliko blažje pogojena, včasih celo brez političnih pogojev in z nižjo obrestno mero. Za prvi predsedniški obisk takoj po prevzemu oblasti je egiptovski predsednik Sisi izbral Moskvo in s tamkajšnjim predsednikom Vladimirjem Putinom vzpostavil vsaj na videz pristne prijateljske odnose, kar je močno zaskrbelo nekatere evropske države z ZDA na čelu.