V Koper jih je pripeljalo znanstvenoraziskovalno delo

Ameriškemu zgodovinarju dr. Brentu D. Glassu smo lahko minuli mesec prisluhnili tako v Kopru kot v Ljubljani. Ob svojem gostovanju v Sloveniji je predaval o različnih temah iz ameriške zgodovine ter pomenu muzejev in zgodovinskih ustanov pri ozaveščanju o preteklosti ter graditvi novih odnosov v prihodnosti. Na ZRS Koper je gostoval na povabilo Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper v okviru ameriškega programa Fulbrightov specialist. Gre za štipendijski program, poimenovan po povojnem ameriškem senatorju J. Williamu Fulbrightu, ki je med drugim namenjen uveljavljenim ameriškim raziskovalcem, da gostujejo v tujini in obratno. Dr. Glassa v Kopru gosti dr. Maša Saccara, raziskovalna sodelavka Inštituta za zgodovinske študije in vodja Pisarne za arheologijo Sredozemlja ZRS Koper.

Dr. Federico Tenca Montini in dr. Pier Francesco Corvino pa na ZRS Koper gostujeta v okviru štipendijskega programa HORIZON-ERA TALENTS, ki ga Evropska unija podeljuje za financiranje doktorskega študija ali podoktorskega raziskovanja s poudarkom na mednarodni mobilnosti. Prvi je vpet v preučevanje povojnih odnosov med Slovenijo in Italijo pod mentorstvom dr. Boruta Klabjana z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, drugi pa se pod okriljem dr. Lenarta Škofa, predstojnika Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper, posveča tako imenovani filozofski ekologiji.

Kako vas je raziskovalno delo pripeljalo v Koper?

B. D. Glass: Z muzeji in muzejsko stroko v Sloveniji že zelo dolgo in plodno sodelujem. Leta 2016 sem na konferenci v Washingtonu spoznal vodstvo Skupnosti muzejev Slovenije, ki je navezalo stik z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani in organiziralo moj obisk v vaši državi leta 2017. Tedaj sem vodil delavnice in imel predstavitve v različnih muzejih po Sloveniji. V letih, ki so sledila, sem kolegom iz slovenskih muzejev organiziral oglede ob njihovih obiskih Washingtona ter jih predstavil sodelavcem v Smithsonianu ter drugih muzejskih institucijah. Dr. Mašo Saccaro iz ZRS Koper sem spoznal na ta način in prav ona je vodila prijavo na Fulbrightov program, kar je privedlo do mojega bivanja v Kopru.

Dr. Federico Tenca Montini: “Zdi se mi, da je pri vas dobro urejen dostop do financiranja raziskav, kar spodbuja kakovostno raziskovalno delo.”

F. Tenca Montini: V Koper sem prišel leta 2023, ko sem se kot raziskovalec pridružil sodelovanju v okviru prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sklada (ERC) Open Borders, ki ga vodi dr. Borut Klabjan. Tako sem postal del mednarodne projektne ekipe. Približno šest mesecev po začetku sodelovanja pa smo ocenili, da bi se lahko moje raziskovanje razvilo v samostojen projekt. To je ob podpori dr. Klabjana pripeljalo do priprave projektnega predloga z naslovom TransborderTV, s katerim sem pridobil štipendijo HORIZON-ERA TALENTS.

P. F. Corvino: Prvič sem pisal profesorju Škofu leta 2016, ko sem bil še študent filozofije na Univerzi v Macerati (italijanska dežela Marke). Prebral sem namreč njegov članek o nemškem filozofu Friedrichu Schellingu, ki je bil precej drugačen od sicer bolj razširjenih italijanskih in nemških interpretacij njegovega dela. Ta filozof me je namreč zanimal že od gimnazijskih dni, s pomočjo dr. Škofa pa sem nanj začel gledati tudi v povsem novi luči. Nekaj let pozneje sem prejel štipendijo za doktorski študij na Univerzi v Trstu, hkrati sem še naprej ohranjal stike s profesorjem Škofom. Lani pa sem prejel podoktorsko štipendijo HORIZON-ERA TALENTS, pri kateri me je podprl ZRS Koper, in tako danes tu gostujem.

Dr. Pier Francesco Corvino: “Slovenija se mi odkriva kot kulturno in geografsko bogata država, ki je obenem tudi pomembno središče znanja.”

Bi lahko na kratko opisali področje vašega raziskovanja?

B. D. Glass: Moje glavno raziskovalno področje je bila industrializacija ameriškega juga, s posebnim poudarkom na rudarstvu in tekstilni industriji. Vendar pa se zadnjih trideset let osredotočam na zgodovino krajev, javnih spomenikov in obeležij ter njihovega ohranjanja skozi muzejske ustanove. V Severni Karolini in Pensilvaniji sem opravljal javne funkcije, povezane z varovanjem in interpretacijo državne in lokalne zgodovine. Delo v Smithsonianu mi je omogočilo, da sem nagovarjal in izobraževal milijone obiskovalcev iz vsega sveta z razstavami nacionalno pomembnih predmetov - od zastave Star-Spangled Banner, ki je navdihnila ameriško himno, do pulta iz veleblagovnice Woolworth v Greensboroju v Severni Karolini, kjer so štirje afroameriški študenti leta 1960 izvedli nenasilni protest, ki je sprožil vsedržavno gibanje “sit-in”, uperjeno proti rasni segregaciji.

F. Tenca Montini: V preteklosti sem se veliko ukvarjal s tako imenovano politiko spomina, zlasti z medijsko predstavitvijo “vzhodne meje” v Italiji in tržaško problematiko - gre za diplomatski spor, ki je verjetno predstavljal najbolj intenzivno obdobje v odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem sem se dobro naučil hrvaščine in pasivno razumem tudi slovenščino. Izdal sem tudi knjigo v treh jezikih, ki ima v slovenščini naslov Trsta ne damo! (Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945–1954), ki je izšla že v drugem ponatisu.

S temo današnje slovensko-italijanske meje je povezan tudi projekt, s katerim se trenutno ukvarjam - in sicer zgodovina TV Koper-Capodistria. Prebivalci obmejnega območja običajno obstoja te televizije ne dojemajo kot nekaj posebnega, vendar gre dejansko za edini primer socialistične televizije, ki je do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja uspešno nagovarjala občinstvo v kapitalistični Italiji. Poleg tega je TV Koper-Capodistria dejansko delovala na obeh straneh meje - tako na ravni produkcije kot na ravni občinstva. Raziskovanje, ki me je vodilo od Kopra do Ljubljane, Beograda in Milana, je že prineslo zelo zanimive rezultate.

P. F. Corvino: Moje raziskovalno področje se nahaja na stičišču filozofskih študij o človeku - tako imenovane “filozofske antropologije” - in novejšega področja, ki se ukvarja z okoljem ter odnosom med človekom in naravo, pogosto imenovanega “filozofska ekologija”. Natančneje se moja raziskava umešča na področje “filozofije elementov” - zraka, ognja, zemlje in vode. Projekt, na katerem delam (THuNB - Temperamental roots of the human-Nature bond/ Temperament kot osnova povezanosti med človekom in naravo), se ukvarja s konceptom temperamenta. Teza, ki jo zagovarjam, je, da smo danes izgubili nekdanjo globino tega pojma, saj so v preteklosti tako imenovani štirje temperamenti (melanholični, kolerični, flegmatični in sangvinični) izhajali prav iz štirih osnovnih elementov. Menim, da bi ponovno odkritje te “globine” lahko prispevalo k premisleku odnosa med človekom in naravo.

Kako doživljate Koper in Slovenijo nasploh?

B. D. Glass: To je moj drugi obisk Slovenije in prvi obisk Kopra. Navdušuje me slovenska močna zavezanost k raziskovanju in skrbi za dediščino v javnem interesu. Tukajšnja muzejska skupnost je sodelovalna, ustvarjalna in velikodušna. Počaščen sem, da imam to edinstveno priložnost deliti svoje izkušnje in znanje ter se obenem tudi učiti od slovenskih kolegov. Prizadeval si bom, da se bo to plodno sodelovanje nadaljevalo in še poglobilo.

F. Tenca Montini: Glede na to, da sem iz Vidma, je bil prostor za državno mejo vedno del mojega mentalnega horizonta - že od otroštva naprej, ko smo z družino konec osemdesetih let dopustovali v Istri, pa tudi dlje na Hrvaškem. Z delom v Kopru sem zadovoljen, predvsem zaradi visoke ravni strokovnosti kolegov. Zdi se mi, da je pri vas dobro urejen dostop do financiranja raziskav, kar spodbuja kakovostno raziskovalno delo.

P. F. Corvino: Po skoraj letu dni od začetka mojega pogodbenega sodelovanja v Kopru imam zelo pozitivne izkušnje. Delovno okolje na ZRS Koper je izjemno spodbudno, vzdušje je zelo sproščeno, obenem pa pri raziskovalnem delu velja visoka strokovnost. Slovenija se mi odkriva kot kulturno in geografsko bogata država, ki je obenem tudi pomembno središče znanja. Pri Slovencih me še posebej navdušuje močna narodna zavest, pri čemer pa to ne predstavlja ovire pri navezovanju stikov z drugimi kulturami in narodi. Poskušam se tudi učiti slovenskega jezika.

Projekta TransborderTV in THuNB financira Evropska unija. Izražena mnenja in stališča so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, ne moreta biti odgovorna za navedena mnenja.