Vloga in pomen kaštelirjev

Začetki gradnje kaštelirjev v Istri segajo v zgodnjo bronasto dobo približno 2200 let pred našim štetjem. Z enako gradnjo so nadaljevali tudi v času železne dobe v prvem tisočletju pred našim štetjem. Z intenzivnimi raziskavami lahko sledimo določeni teritorialni razprostranjenosti, ki je vezana na velikost naselbine in čas trajanja poselitve glede na geostrateško lego.

Prikaz tkanja trakov s karticami, v izvedbi avtorice programa, ki bo na voljo na Kaštelirju, arheologinje Maruše Bizjak. Ta, zelo zanimiva tehnika, ki omogoča stik s sabo na več ravneh, se po svetu pojavlja skozi vso zgodovino, njen začetek pa sega v čas kaštelirjev. S tukajšnjim prostorom je neposredno povezana z najdbo poznoantične koščene kartice, ki jo hrani Pokrajinski muzej Koper.

Arheološki park Kašler, kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 2021 kot del Interregovega projekta Kaštelir.

Prazgodovinska dolgotrajna naselbina Kašler

Arheološko najdišče Kaštelir nad Kortami, po domače Kašler in v literaturi tudi Kaštelir pri Čedljah, je s 1230 metrov obsega eden večjih prazgodovinskih gradišč na območju Slovenske Istre. Stoji na vrhu griča, od koder se razteza pogled na Piranski zaliv in dobršen del Istre. Vrh griča je bil že v prazgodovini preoblikovan zaradi odstranjevanja kamenja, ki je bilo uporabljeno za gradnjo dveh obrambnih zidov, danes vidnih kot kamnita nasipa na skrajnem vzhodnem in osrednjem delu naselbine. Naselbina je strukturirana v dve večji enoti: akropolo in spodnje mesto.

Prve sledi poselitve sodijo v čas poznega neolitika oziroma zgodnje bakrene dobe. Postavitev obrambnih zidov sega v čas bronaste in železne dobe. Severni del akropole tvorijo številne med sabo povezane kamnite groblje, ki nakazujejo na morebitne večje kamnite strukture. Akropolo na vzhodnem delu omejuje visok kamnit nasip, kjer je Elica Boltin Tome s prečno sondo leta 1962 ugotovila vsaj enajst zidov. Spodnji del mesta tvori večjo površino, kjer so bile v času bronaste in železne dobe najbrž postavljene različne delavnice in hiše nižjega sloja prebivalcev ter ograde za živali.

Obiskovalec lahko park obišče samostojno ali se odloči za enega od programov (vodstvo, delavnice, pogostitev prazgodovinske jedi). Izhodišče za obisk predstavlja informacijska točka, urejena v notranjosti Zadružnega doma Korte.

Arheološke raziskave so se nadaljevale leta 2010, ko je tedanji Inštitut za dediščino Sredozemlja (ZRS UP) izvedel zaščitno sondažno izkopavanje pod vodstvom dr. Maše Saccara na vrhu akropole in pri tem dokumentiral številno prazgodovinsko keramiko, novodobne strukture in izjemno najdbo bronaste figurice psa. Na podlagi analogij podobnih figuric iz Posočja, menimo, da je na tem mestu obstajal svetiščni prostor iz mlajše železne dobe. Leta 2014 je sondažna izkopavanja pod vodstvom dr. Alenke Tomaž na drugem delu akropole nadaljeval Inštitut za arheologijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Našli so večinoma rimskodobno keramiko, kar nakazuje, da je naselbina živela še nekaj desetletij po priključitvi Istre k italski državi.

Pri Turističnem in kulturnem društvu Šparžin so zasnovali prazgodovinske jedi, ki jih tudi pripravijo in z njimi obiskovalce pogostijo.

Vzpostavljanje Arheološkega parka Kašler

Pobudo o vzpostavitvi arheološkega parka je pred več kot desetletjem predstavil prof. ddr. Mitja Guštin, predstojnik tedanjega Inštituta za dediščino Sredozemlja, ZRS, Univerze na Primorskem. Sledila je idejna zasnova projekta Kulturno-rekreacijskega parka Kaštelir, v katerem so se izvajale arheološke raziskave, promocijske in popularizacijske aktivnosti v sodelovanju z lokalnimi društvi in prebivalci ter s finančno podporo izolske občine.

Arheološki park Kašler, kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 2021 kot del Interregovega projekta Kaštelir, v okviru katerega sta za izvedbo aktivnosti skrbela Občina Izola in muzej.

Osnovni cilj vzpostavitve arheološkega parka na Kaštelirju je varovanje, raziskovanje in interpretacija arheološke dediščine v izvornem okolju. Osnovno socialno delovanje parka predstavlja njegova neposredna vpetost v lokalno okolje prek sodelovanja z lokalnimi društvi (Turističnim in kulturnim društvom Šparžin, Kulturnim društvom Korte, Krajevno skupnostjo Korte), posamezniki in šolami.

Obisk Arheološkega parka Kašler

Obiskovalec lahko park obišče samostojno ali se odloči za enega od programov (vodstvo, delavnice, pogostitev prazgodovinske jedi). Izhodišče za obisk predstavlja informacijsko-interpretacijska točka, urejena v notranjosti Zadružnega doma Korte. S pomočjo časovnega traka in različnih video vsebin obiskovalec prične svojo pot po parku. Na ogled so postavljena tudi pražita, ki jih je v sklopu projekta pripravila Univerza v Mariboru.

Pot vodi na arheološko najdišče, kjer nas spremljajo interaktivne didaktične table ter družinski vodnik “Pridite, spoznajmo Kašler”. Mestoma so bili popravljeni suhozidi, v celoti pa kažeta v vzhodnem delu akropole. Na skrajnem zahodnem delu akropole je bila urejena zunanja informacijska točka z dvema arheopeskovnikoma, odrom s sedišči in fotookvirjem s figuro kašlerskega goniča. Domačini so park sprejeli za svojega ter ga tudi prostovoljno čistijo in dodatno urejajo.

Upravljanje arheološkega parka je za obdobje desetih let leta 2021 prevzel Pokrajinski muzej Koper. V sodelovanju z lokalnimi društvi in ponudniki pripravlja ter izvaja program, opredeljen v treh glavnih stebrih: raziskovanje, izobraževanje in trajnostni turizem.

Osnovo za razumevanje in interpretacijo najdišča predstavljajo arheološke raziskave, zato se predvideva nadaljevanje raziskovanja z neinvazivnimi metodami, kot so geofizikalne meritve, in tudi invazivnimi, kot je arheološko izkopavanje.

V sklopu popularizacije arheološke dediščine se izvajajo izobraževalne aktivnosti za različne ciljne skupine: delavnice suhozidne gradnje, tkanja s karticami, ki imajo tudi terapevtski potencial, in arheopeskovnik, pri katerem se udeleženci seznanijo z osnovami arheoloških izkopavanj.

Poseben turistični in protokolarni program so zasnovale in ga izvajajo članice Turističnega in kulturnega društva Šparžin, pri katerem nas po parku tankočutno vodi Histrijka (Slavica Hrvatin), na koncu poti pa nas pričaka prava prazgodovinska pojedina, ki jo je zasnovala in jo pripravi predsednica društva Rozana Prešern.

Park je vključen v različne pohodniške in kolesarske poti, ki povezujejo številna prazgodovinska najdišča na Krasu ter v slovenski in hrvaški Istri, Čičariji in Kvarnerju. Na območju Kaštelirja potekata tudi dve botanični poti, po katerih nas vodi aplikacija, dostopna na spletni strani www.kastelir.eu.

Dr. Maša Saccara in Špela Prunk