Vzpon koprskega intelektualca 16. stoletja Girolama Muzia
Znanstvena monografija dr. Tilna Glavine, ki je izšla pri znanstveni založbi Annales ZRS, obravnava biografijo koprskega meščana in pisatelja Girolama Muzia, ki (razen italijanske biografije Paola Giaxicha iz leta 1847) v slovenskem in mednarodnem zgodovinopisju še ni bil celovito obravnavan.
Monografija osvetljuje še ne popolnoma raziskano temo slovenskega (in italijanskega) zgodovinopisja, saj postavlja “pozabljenega” akterja Girolama Muzia ob bok someščanu Petru Pavlu Vergeriju ml. in v kontekst pestrega zgodovinskega dogajanja v času reformacije in protireformacije na istrskem območju. Biografija je podkrepljena z narativno metodo zgodovinskih arhivskih virov, knjižnih del in obsežnega epistolografskega opusa Girolama Muzia. Knjižna poglavja so kronološko razdeljena na podlagi življenjske poti in kariernega razvoja Girolama Muzia, v zvezi z njimi pa so vsebine, kot so koncepti pojmovanja plemstva, časti, dvoboja in maščevanja, obravnavane ne samo s historičnega, ampak tudi z antropološkega vidika.
Girolamo Muzio, ki se je preimenoval v latinizirano različico imena Hieronimo Mutio Justinopolitano, je bil pesnik, pisec pisem in razprav o jeziku, časti in dvobojevanju, diplomat, tajnik in pomemben predstavnik italijanskega renesančnega humanizma 16. stoletja. Poosebljal je tip večplastnega renesančnega literata v službi na največjih dvorih Apeninskega polotoka, bil je trd zagovornik Rimske kurije in kritičen do največjih predstavnikov reformacije, kot je bil Peter Pavel Vergerij mlajši. Če je bil po eni strani v obdobju zgodnjega humanizma Koprčan Peter Pavel Vergerij starejši tisti, ki je utiral pot ugledu in slavi koprskih humanistov na italijanskih in širših evropskih tleh in je bil njegov prispevek k istrskemu humanizmu čutiti predvsem od zunaj, se pravi iz Padove, Firenc in Rima, sta še veliko večji ugled in slavo pol stoletja pozneje s svojim literarnim ustvarjanjem in lastno formo mentis dosegla škof Peter Pavel Vergerij ml. in Girolamo Muzio. Razvoj humanizma seveda ni bil buren in skokovit, temveč je rasel tudi iz duhovnih potreb, ki so temeljile na proučevanju in objavljanju grških in rimskih klasikov. Utrjeval in oblikoval se je z razpravljanjem in tudi s polemikami, v katerih je zlasti Muzio razvil vse svoje mojstrstvo.
Čeprav se je Muzio rodil 12. marca 1496 v Padovi, je svoje prve humanistične študije opravil v Kopru. S pridevnikom Justinopolitano (Koprčan), ki krasi vsa njegova knjižna dela (več kot 30 izdaj), se je ponosno predstavljal kot koprski meščan. Zato so njegova pesniška dela in traktati ter delovanje še kako pomenljivi za razumevanje in dokazovanje prisotnosti renesančnega gibanja in italijanskih kulturnih vplivov na območju današnje Slovenske Istre.
Osnovni namen monografije je s primerom Muzievega življenja in delovanja predstaviti družbeno-kulturni kontekst dogajanja v Beneški republiki in širši intelektualni sferi italijanskih dvorov v času visoke renesanse in njene postopne krize v protireformaciji. Muzio je večji del svojega življenja namenil potovanjem in polemiziranju v obliki korespondence z najvidnejšimi predstavniki javnega življenja svojega časa, zato lahko to korespondenco označimo kot “pisno dvobojevanje” na področju aktualnih tem, zlasti zaščite katoliške vere pred klicem reformatorske prenove, vprašanjem italijanskega jezika v odnosu do latinščine, vrlinami viteške znanosti, plemenitosti itd. Opozoriti velja tudi na njegovo svetovalno funkcijo v političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Zaradi ponosnega značaja in prepričanja v lastna načela je bil dokaj nestrpen do drugače mislečih, še posebej če je šlo za heretike in tiste, ki so posegali v viteško znanost ter dvomili v tehtnost in izvirnost njegovih spisov in traktatov.
Z izbiro in osvetlitvijo lika Girolama Muzia nam je dr. Tilen Glavina s svojo poglobljeno študijo ponudil v presojo lik doslej pretežno pozabljenega in zamolčanega polemičnega misleca, ki je s svojim delom in vplivom prav gotovo pustil močen pečat v tedanjem italijanskem in širšem evropskem prostoru.