Zgodbe žensk, ki so s svojim delom soustvarjale industrializacijo Istre
Kako se je spreminjal položaj žensk v slovenski Istri v 20. stoletju? Kakšno vlogo so imele pri razvoju industrije in katere pravice so pridobile z množičnim zaposlovanjem v času socializma? Na ta vprašanja odgovarja razstava Tovarniške delavke v slovenski Istri v času socializma: Ženske, delavke, matere, ki jo bomo javnosti predstavili 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, v Pokrajinskem muzeju Koper. Skozi zgodovinske podatke, arhivsko gradivo in pričevanja osvetljuje delo žensk, njihove življenjske izkušnje ter prizadevanja za ekonomsko samostojnost in družbeno enakopravnost.
Delavke v tovarni De Laglande v Kopru pred 2. svetovno vojno.
Razstava je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Koper in je del večletnega projekta Vidne/nevidne ženske Istre, s katerim Pokrajinski muzej Koper raziskuje vloge žensk, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale gospodarski in družbeni razvoj Istre, vendar so pogosto ostajale prezrte. Po razstavah o šavrinkah, potovkah, preprodajalkah, pericah, krušaricah, delovnih migrantkah in babicah se tokrat posveča ženskam, ki so svoje življenje in delo povezale z industrijo.
Z razstavo o tovarniških delavkah se zaključuje cikel občasnih razstav, s katerimi je muzej osvetljeval različne, pogosto spregledane vloge žensk v istrski preteklosti. Projekt se bo nadaljeval z raziskovanjem in predstavljanjem dodatnih vsebin ter drugih vlog žensk, ki so soustvarjale življenje na tem območju. Njegov končni cilj je nova stalna etnološka razstava, ki bo predvidoma postavljena leta 2030 ter bo širše in celoviteje predstavila prispevek žensk k zgodovini in identiteti Istre.
Od ribjih tovarn do povojne industrializacije
Zgodba tovarniških delavk se v slovenski Istri ni začela šele po drugi svetovni vojni. Ženske so bile pomemben del industrijske delovne sile že pred vojno, zlasti v ribji predelovalni industriji v Izoli in Kopru. V izolski tovarni Arrigoni je bilo marca 1936 zaposlenih 1400 delavcev, med njimi le 200 moških. Delavke so čistile, solile in pripravljale ribe ter sodelovale pri njihovi predelavi in pakiranju. Na delo so prihajale tudi iz okoliških vasi, pogosto so se zaposlile zelo mlade, delale dolge delovnike in bile za svoje delo bistveno slabše plačane od moških. Leta 1934 je njihova urna postavka znašala 0,69 lire, medtem ko so moški ročni delavci prejemali od 1,71 do 1,93 lire na uro.
Predvojne delavke v ribjih tovarnah so s svojim delom postavile temelje ženskega zaposlovanja v istrski industriji. Njihove izkušnje pričajo o zahtevnih delovnih razmerah, velikih socialnih razlikah in omejenih možnostih žensk za politično in družbeno uveljavljanje. Plačano delo jim je omogočalo pomemben prispevek k družinskemu preživetju, vendar ni odpravilo tradicionalnih pričakovanj, da morajo poleg zaposlitve skrbeti tudi za gospodinjstvo in družino.
Po drugi svetovni vojni je množično zaposlovanje žensk postalo pomemben del industrializacije in izgradnje socialistične družbe. Nove zaposlitvene možnosti so se odpirale v živilski in kovinskopredelovalni industriji, med drugim v Delamarisu, Drogi, Tomosu, Mehanotehniki, Cimosu in Lami. Ženske so postale nepogrešljiv del delovnih kolektivov, tovarna pa zanje ni pomenila le plače, temveč tudi večjo ekonomsko samostojnost, socialno varnost in možnost vključevanja v javno življenje.
Pravice in vsakdanjik delavk v socializmu
Pomemben mejnik v uveljavljanju pravic žensk je bila Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije iz leta 1946. Njen 24. člen je zagotavljal enakopravnost žensk na področju gospodarskega, državnega in družbenega življenja, pravico do enakega plačila za enako delo ter posebno varstvo matere in otroka. Ženske so po drugi svetovni vojni pridobile volilno pravico in širše možnosti za sodelovanje v okviru takratne družbene ureditve. Delovnopravno in socialno varstvo, zdravstveno in socialno zavarovanje, pravice, povezane z materinstvom, ter razvoj otroškega varstva so pomembno vplivali na življenje delavk in njihovih družin. Ženske so postajale ne le delavke in matere, temveč tudi aktivne državljanke, članice delovnih kolektivov in udeleženke družbenega življenja.
Vendar zakonsko zagotovljena enakopravnost še ni pomenila tudi enakosti v vsakdanjem življenju. Ženske so bile pogosto zaposlene na manj kvalificiranih in slabše plačanih delovnih mestih ter slabše zastopane na vodilnih položajih. Po koncu delovnega dne jih je čakala še druga izmena - skrb za otroke, gospodinjstvo in družino. Tovarne so kljub temu postale tudi pomembna središča družbenega življenja, kjer so se razvijali prijateljstvo, solidarnost in občutek pripadnosti skupnosti.
Po letu 1991: izguba delovnih mest in spomina
Razstava obravnava tudi spremembe po letu 1991, ko so gospodarsko prestrukturiranje, zapiranje tovarn in izguba delovnih mest močno posegli v življenje številnih delavk. Izginjanje industrijskih delovnih mest je pomenilo tudi izgubo vira dohodka, socialne varnosti in družbenega priznanja, ki ga je tovarna zagotavljala generacijam žensk.
Razstava Tovarniške delavke v slovenski Istri v času socializma: Ženske, delavke, matere v Pokrajinskem muzeju Koper vrača vidnost ženskam, katerih delo je desetletja pomembno prispevalo k razvoju istrskega gospodarstva in spreminjanju družbe. Zgodbe predvojnih delavk v ribjih tovarnah in njihovih naslednic v povojni industriji razkrivajo, kako so ženske s svojim delom pridobivale ekonomsko samostojnost, uveljavljale pravice in soustvarjale novo družbeno stvarnost. Obenem nas spominjajo, da za zgodovino tovarn ne stojijo le proizvodnja in gospodarski kazalniki, temveč tudi ljudje, njihovi vsakdanji napori, življenjske odločitve in medsebojna solidarnost. Razstava tako prispeva k ohranjanju spomina na generacije žensk, brez katerih si zgodovine slovenske Istre ni mogoče predstavljati. •
Tina Novak Pucer in Ivan Simčič, Pokrajinski muzej Koper
Dr. Deborah Rogoznica, Pokrajinski arhiv Koper