Afera s konjskim mesom
Afero, ki odmeva v EU, je zakrivilo podtaknjeno konjsko meso v jedeh, ki naj bi vsebovale le govedino. Izbruhnila je v Veliki Britaniji in se razširila po EU. Po sklepu komisije EU bo preverjanje zajelo bo zajelo vse članice EU, torej tudi Slovenske trgovine. Izvidi morajo biti znani marca.
Meso so, kot velevajo predpisi, predelani kosi zaklane živine, perutnine in divjadi, namenjeni prehrani ljudi. Pa vendar se, kljub nadzoru, dogajajo zlorabe in afere, kakršna je najnovejša, povezana z vsebnostjo nedeklariranega konjskega mesa v mesnih izdelkih.
O aferi s konjskim mesom bodo na redni seji 25. marca v Bruslju razpravljali kmetijski ministri EU. Evropska komisija je že odredila niz preverjanja govejih izdelkov in surovega konjskega mesa v vseh članicah EU. V Sloveniji bodo nenapovedano vzorčenje opravljali inšpektorji uprave za varno hrano, analize pa Nacionalni veterinarski inštitut. Polovico stroškov testiranj bo financirala EU. Testiranje bo potekalo skladno z navodili Evropske komisije. Inšpektorji Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bodo nenapovedano vzorčili mesne izdelke in konjsko meso z metodo DNK, konjsko meso bodo analizirali na prisotnost fenilbutazona (kemična substanca v zdravilu). Testiranje bo potekalo ves marec, rezultate naj bi članice objavile 15. aprila. V EU bodo testirali meso, proizvedeno v EU in uvoženo. STA
Znanje o lastnostih vrst mesa klavnih živali in načini ugotavljanja porekla so orodja za preprečevanje prevar, da bi zaščitili potrošnike in njihovo zdravje. Pri zlorabah gre najpogosteje za zamenjave vrst mesa (govedine s konjskim, teletine z žrebičjim, ovčetine s kozjim, govedine s svinjino). Čeprav je hranljivost podobna, gre za ceno in zaslužkarstvo. Pri večjih kosih mesa razlikovanje ni tako težavno, težja sta razpoznavnost in nadzor pri manjših kosih in že predelanem mesu. Za ugotavljanje porekla uporabljamo vrsto metod. vse bolj tudi DNK metodo.
Skrb za zdrava živila je eden temeljnih pogojev za zagotavljanje zdravja ljudi. Spoštovanje predpisov in dobro poznavanje pravilnih postopkov pri proizvodnji, obdelavi in transportu z mesom prispevajo še k preprečevanju širjenja bolezni v hrani.
Zadnja afera s podtaknjenim konjskim mesom je vzniknila v Veliki Britaniji in se bliskovito razširila po EU. Gre za potvorbo in nepravilno označbo ter deklaracijo izdelkov z mesom. Škandal je izbruhnil ob odkritju, da je ta vrsta mesa prisotna v izdelkih, ki vsebujejo meso, označeno kot govedina (lazanje, pleskavice, tortelini ...). Pozornost je namenjena tudi Romuniji, od koder naj bi to meso izvozili. Švedsko podjetje, ki izdeluje pripravljena živila, je moralo iz prodaje umakniti sporne lazanje, nekatere v celoti iz konjskega mesa.
Po doslej znanih podatkih za zdaj naj ne bi bilo ogroženo zdravje potrošnikov, ni pa še poročil, za kakšne vrste konjskega mesa gre. Zagotovo pa je konjsko meso cenejše od govejega, zato se krepi sum, da je do prevare prišlo zaradi goljufije in hitrega zaslužka. Kratki konec so potegnili potrošniki, saj niso dobili takšne vrste in kakovosti mesa, kot je bilo navedeno v deklaraciji na izdelku. Senca je padla tudi na sloves proizvajalca končnih izdelkov iz mletega mesa. Že pred časom se je, ob podobni aferi, pojavil tudi utemeljen strah o škodljivosti konjskega mesa. Povezan je bil s kemikaliji za doping, saj naj bi za predelavo žrtvovali celo odslužene tekmovalne konje. Tudi na te analize zdaj še čakamo.
Mag. JANEZ PIŠOT,
dr. vet. med.