Beljakovina, ki skrbi za prožne vezi in zdrave sklepe

Kolagen je ena najpomembnejših beljakovin v človeškem telesu in predstavlja približno 30 odstotkov vseh telesnih beljakovin. Je ključna sestavina vezivnih tkiv, zato ga najdemo v koži, kosteh, hrustancu, kitah, vezeh in drugih strukturah. Deluje kot nekakšno podporno ogrodje, ki tkivom daje čvrstost, prožnost in odpornost.

Telo kolagen proizvaja samo, vendar se njegova tvorba s staranjem postopoma zmanjšuje. Na količino in kakovost kolagena vplivajo tudi drugi dejavniki, med njimi prehrana, izpostavljenost soncu, kajenje in nekatere življenjske navade. Zmanjševanje kolagena se najprej pogosto opazi na koži, ki postaja tanjša, manj čvrsta in bolj nagnjena k nastanku gub. Spremembe pa niso zgolj estetske. Zaradi sprememb v vezivnih tkivih lahko sklepi postanejo manj prožni, s staranjem pa se povečuje tudi tveganje za težave, povezane z obrabo hrustanca.

Živila in prehranski dodatki

Kolagen lahko zaužijemo s hrano, predvsem z živili živalskega izvora, ki vsebujejo kolagen ali njegove gradnike. Mednje sodijo meso, ribe, morski sadeži in želatina, določene aminokisline, potrebne za njegovo tvorbo, pa najdemo tudi v jajcih, mlečnih izdelkih in stročnicah. Izvrsten vir kolagena je denimo kostna juha.

V zadnjih letih so priljubljena tudi prehranska dopolnila s hidroliziranim kolagenom oziroma kolagenskimi peptidi. Ti se v prebavilih razgradijo na manjše peptide in aminokisline, ki jih telo lahko uporabi. Raziskave kažejo, da lahko njihovo uživanje pri nekaterih ljudeh ugodno vpliva predvsem na hidracijo in elastičnost kože ter na nekatere težave, povezane s sklepi. Učinek pa ni zagotovljen in prehransko dopolnilo ne more nadomestiti uravnotežene prehrane.

Podporna živila

Za nastajanje kolagena so pomembne predvsem aminokisline glicin, prolin in hidroksiprolin, pomembno vlogo pa ima tudi vitamin C. Telo ga potrebuje za normalen proces tvorbe kolagena. Dobri viri vitamina C so paprika, citrusi, jagode, kivi in druga zelenjava ter sadje.

Beljakovinsko bogata prehrana telesu zagotavlja aminokisline, ki jih potrebuje za izdelavo lastnega kolagena. Prolin je na primer prisoten v jajcih, mlečnih izdelkih, mesu in nekaterih gobah, glicin pa je posebno bogat v želatini in koži živali. Pomembno je tudi, da prehrana zagotavlja dovolj drugih hranil, saj tvorba kolagena ni odvisna od enega samega živila ali hranila.

(Ne)zdrave navade

Na nekatere dejavnike, ki pospešujejo razgradnjo kolagena, lahko vplivamo sami. Med temi je pretirano izpostavljanje soncu, ki lahko poškoduje kolagenska vlakna in spodbuja procese, povezane s staranjem kože.

Na tvorbo kolagena negativno vpliva tudi kajenje, saj sestavine tobačnega dima poškodujejo kolagen in elastin ter lahko zmanjšujejo sposobnost kože za obnovo. Izogibajte se tudi sladkorju. Pri procesu, imenovanem glikacija, se sladkorji vežejo na beljakovine, med drugim na kolagen, zaradi česar ta postaja manj prožen in se težje obnavlja.

Na količino kolagena torej ne vpliva le starost. Z uravnoteženo prehrano, zadostnim vnosom beljakovin in vitamina C, zmernim sončenjem ter opustitvijo kajenja lahko telesu pomagamo ohranjati lastno tvorbo in kakovost kolagena.