Bodite aktivni, zmerni, radostni
Pod okriljem Svetovne zveze za srce vsako leto konec septembra obeležimo svetovni dan srca, ki ima namen ozaveščati javnost, da so bolezni srca in ožilja poglavitni vzrok za prezgodnjo bolezen in smrt. Osrednja pozornost se znova usmerja k družini. Zdrava in srečna družina je zrcalo zdravja družbe. Zato moramo prevzeti odgovornost za zdravje v domačem okolju in izbirati zdrava živila ter jedilnike, skrbeti za redno telesno dejavnost, opustiti kajenje in se veseliti življenja.
ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA> Po svetu umre zaradi srčno-žilnih bolezni vsako leto 17,1 milijona ljudi (29 odstotkov), kar te bolezni uvršča na prvo mesto povzročiteljev smrti. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije se bo število žrtev do leta 2030 povzpelo na okrog 23,6 milijona. Podatki so toliko bolj zaskrbljujoči, saj bi lahko veliko storili že sami, če bi spremenili življenjski slog (zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, nekajenje).
Koristna čokolada
Uživanje čokolade pozitivno vpliva na zdravje. Polifenoli v čokoladi pospešujejo sproščanje dušikovega oksida v žilni steni ter zavirajo vnetje in nastajanje strdkov v žilah. Čokolada znižuje krvni tlak in povečuje občutljivost telesnih celic na inzulin.
Celovite informacije o preprečevanju bolezni srca in ožilja so na voljo na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si. Povzetki z evropskega kardiološkega kongresa so dosegljivi na spletni strani Evropskega kardiološkega združenja www.escardio.org.
Gre za najnovejše ugotovitve dr. Oscarja Franca in sodelavcev z univerze v Cambridgeu v novi analizi, ki zajema sedem raziskav o vplivu uživanja čokolade na srčno-žilne dogodke. Zajele so več kot 100.000 preiskovancev, primerjali do izide skupin z največjim in najmanjšim uživanjem čokolade.
V skupini z največjim uživanjem je bilo za 37 odstotkov manj srčno-žilne obolevnosti in za 29 odstotkov manj možganskih kapi v primerjavi s skupino z najmanjšim uživanjem čokolade. Po zaslugi čokolade se je za 32 odstotkov zmanjšalo tudi tveganje za pojav sladkorne bolezni. V nasprotju z nekaterimi prejšnjimi analizami, ki so ugodne vplive pripisovale črni čokoladi, tokrat ni bilo pomembno, za kakšno vrsto in obliko čokokolade gre.
Vendar pa je treba te izsledke obravnavati z določeno mero zadržka. Čokolada je zelo kalorično hranilo (100 gramov vsebuje povprečno 500 kalorij), pretiravanje z njo lahko botruje porastu debelosti, sladkorne bolezni in, posledično, srčnih obolenj. Znanstveniki menijo, da bi se nevarnostim lahko izognili z izdelavo čokolade, ki bi vsebovala manj kalorij in maščob.
Brez napora ne gre
Čeprav velja, da sta zmerna in naporna telesna dejavnost primerljivi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, so danski raziskovalci predstavili raziskavo, ki je pokazala, da je intenzivnost napora pomembnejša od trajanja telesne vadbe pri preprečevanju splošne in srčne umrljivosti.
Moški, ki so kolesarili hitro oziroma zelo intenzivno, so živeli povprečno 5,3 leta dlje, tisti, ki so kolesarili zmerno, pa 2,9 leta dlje od počasnih kolesarjev. Pri ženskah so bili izidi podobni - prve so živele 3,9 leta dlje, druge pa 2,2 leta dlje.
Nasprotno pa trajanje kolesarjenja ni bilo povezano z življenjsko dobo. Izidi pri preiskovancih niso bili pomembneje drugačni glede na starost in prisotne klasične dejavnike tveganja.
Najnovejša navodila priporočajo vsak dan vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti. Glede na izide omenjene raziskave naj bi bil večidel rekreacijske dejavnosti čim intenzivnejši, upoštevaje lastno presojo o naporu.
Do podobnih spoznanj so prišli danski raziskovalci tudi glede hoje. Hitra hoja je bila pri preprečevanju skupne umrljivosti učinkovitejša od počasne. Hkrati pa je res, da ne kaže pretiravati. Švedski raziskovalci so ugotovili, da telesna vadba z izjemnimi napori, kot sta maratonski tek ali tek na smučeh, poveča nagnjenost za pojav motenj srčnega ritma.
Geni in drugi vplivi
Ljudje si pogosto zastavljajo vprašanje, ali je zdrav življenjski slog dovolj trden porok za zmanjšanje srčno-žilne ogroženosti.
Koronarna srčna bolezen je seštevek zapletenega medsebojnega delovanja genetske nagnjenosti, dejavnikov okolja in življenjskega sloga. Znanstveniki pospešeno odkrivajo številne genske različice, ki jih povezujejo z nastankom in potekom bolezni. Kljub temu pa značilnosti pojavljanja bolezni v svetu nakazujejo, da je koronarna bolezen predvsem pridobljena in manj genetsko pogojena bolezen.
Pogostost bolezni se v različnih okoljih namreč močno razlikuje, znotraj posameznega območja se lahko spreminja s časom, prav tako pa se pomembno spremeni pri ljudeh, ki migrirajo iz enega dela sveta v drugi ter prevzamejo tveganje novega okolja.
Geni torej pomenijo zgolj nagnjenost, nikakor pa niso neizogibni za pojav bolezni.
dr. STOJAN KARIŽ, dr. med., Podružnica za Slovensko Istro Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
