Bodite zmerni in modri

Zagovorniki uravnoteženih diet dovoljujejo tudi sadje, zagovorniki radikalnih pa od sadja dovoljujejo le jabolka, grenivke in limone.

Shujševalnih diet je nešteto. V nekaterih je sadje dovoljeno, v drugih strogo prepovedano.

Zdravniki so praviloma zagovorniki uravnotežene prehrane tudi med hujšanjem, saj prisegajo na spoštovanje prehranske piramide, ki vsebuje vse vrste živil, le količina je različna. Na tej piramidi je sadje nekje vmes, zelenjava pa pri vrhu piramide. Svarijo tudi, da mora organizem dobiti tudi med hujšanjem dovolj vitaminov, mineralov, balastnih snovi, kar vsebujeta zlasti zelenjava in sadje.

Prispeva k rejenju

Nasprotniki uživanja sadja v shujševalnih dietah omenjajo, da slednje vsebuje glukozo (grozdni sladkor, fruktozo), sadni sladkor, manozo in galaktozo. Ker gre za snovi, ki so v skupini ogljikovih hidratov najhitreje prebavljive, so sicer koristne, saj omogočajo organizmu hitro veliko energije, povzročajo pa tudi hiter porast sladkorja v krvi.

Presežek ogljikovih hidratov pa se s pomočjo povečanega inzulina v krvi kopiči kot maščoba v telesu, kar pripomore k porastu teže. Redilni sta tudi navaden namizni sladkor in mlečni sladkor.

Fruktoza in zmote

Spet drugi strokovnjaki pa menijo, da so navedbe o tem, da naj bi sadje redilo, netočne in škodljive. Opozarjajo še, da pojemo Slovenci že tako ali tako premalo sadja. Znano je, da je sveže sadje za zdravo rast, razvoj in ohranjanje zdravja zelo koristno, saj uravnava prebavo, izboljšuje počutje, je visoko hranilno živilo, hkrati ne vsebuje veliko kalorij.

Zagovorniki sadja opozarjajo, da gre za napačno trditev, da naj bi sadje redilo. Gre za nepoznavanje in nepravilno razlago podatkov o sadju. Sadje sicer res vsebuje fruktozo, vendar slednja naj ne bi bila povezana z rafinirano fruktozo..

Rafinirana fruktoza ni povezana s sadno fruktozo in jo pridobivajo kemično - iz sladkorne pese, sladkornega trsa ali koruze. Vsi nezaželeni učinki, ki so znani za fruktozo, se torej nanašajo samo na rafinirano fruktozo, ki dokazano povzroča zamašenost jeter in porast maščob v krvi. Prav zato jo prehranski strokovnjaki tako odločno odsvetujejo.

Povsem nekaj drugega pa je fruktoza v sadju - naravna in za organizem neškodljiva snov. Zakaj? Pri utemeljevanju te trditve se opirajo na znanstvene izsledke, ki navajajo, da je fruktoza za organizem in zdravje nevarna le, ko se je v telesu nabere zares veliko. To pa se zgodi le tedaj, ko použijemo rafinirano fruktozo, ne pa tisto v naravni obliki.

Koristi sadja

V sadju je, kot navajajo mnoge analize, količina fruktoze razmeroma majhna. Hkrati njeno sproščanje v organizmu dodatno upočasnijo použite vlaknine, ki jih sadje prav tako vsebuje.

Ob njih premore sadje še vrsto zelo koristnih mineralov, vitaminov in fitohranil. Glikemični indeks sadja je relativno nizek - saj je fruktoze malo in v jetra vstopa postopoma ter tudi zelo počasi.

Le biološka pridelava

Ni pa vseeno, kakšno sadje kupimo in pojemo. Sadje iz biološke pridelave je neprimerno bolj zdravo in koristno od tistega, ki prihaja z velikih plantaž, kjer pridelavo vodi in narekuje želja po čim večjem pridelku in zaslužku. Slednja narekujeta namreč uporabo kemikalij za zatiranje škodljivcev.

Gre za uporabo fitofarmacevtskih pripravkov, zlasti pesticidov in herbicidov. Te snovi skozi sadno lupino prodrejo v plodove in hkrati s sadjem zato použijemo še obrok pesticidov.

Zagovorniki zdrave in uravnotežene prehrane sicer priznavajo, da pretiravanje ni koristno. Previdni moramo biti tudi s suhim sadjem - gre za majhne kose, ki vsebujejo koncentrirano fruktozo. Če je to sadje še dodatno soljeno ali sladkano, ni več enakovredno svežemu, pojesti ga smemo majhno količino.

Napitki in prebava

Nekateri se med hujšanjem namesto za sadje odločijo za sadne napitke. Gre za zmotno prepričanje, da lahko tako nadomestimo uživanje svežega sadja, še zlasti, če gre za industrijske sadne napitke. Ti vsebujejo veliko količino dodanih sladil in umetnih koncentratov. Zato je bolje, da si sami pripravite sveže sadne sokove in čežane, a v majhni količini. Tudi takšen napitek je samostojni obrok, kar naj bi vsakdo upošteval ob vzdrževanju rednih obrokov na dan.

Med sadeži, ki v nekaterih shujševalnih dietah veljajo za pomočnike pri hujšanju, je papaja, ki vsebuje veliko vlaknin, vitaminov skupine B in antioksidantov. Pospešuje tudi presnovo.

Podobno je pri ananasu, a količina naj bo majhna, saj je bogat s sladkorji. Prebavo pospešuje tudi avokado, ki vsebuje zdrave maščobe, veliko mineralov in vitaminov.

S proteini so bogati kokosov oreh, kokosovo mleko in olje. Za peko naj bi uporabljali kokosovo maščobo, saj ne škoduje jetrom. JA

Tudi svež sadni napitek je samostojen obrok

Sadje je zdravo, vsebuje pa sladkorje /