Bodo zavodi le še slab podaljšek države?
V sklopu novele zakona o zdravstveni dejavnosti je predvidena reorganizacija nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in njegova združitev z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV). Združitev podpirajo, pravijo v Združenju zdravstvenih zavodov (ZZV) in parlamentarnem odboru za zdravstvo, a ne po hitrem postopku.
Odbor poziva vlado, naj postopek prekvalificira v običajnega, vsebino pa dopolni s predlogi, ki bodo sledili v javni razpravi, saj je bila dosedanja, omejena na dva tedna, prekratka.
Parlamentarni odbor in Združenje zdravstvenih zavodov pričakujeta, da bo vlada upoštevala njuno zahtevo po prekvalifikaciji postopka sprejemanja novele v rednega. Odgovor vlade pričakujeta te dni.
Javna razprava o osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti je trajala le dva tedna, sklenili so jo ob koncu junija. Zdravstveno ministrstvo je predlog novele zakona konec junija poslalo v vladno obravnavo.
Novela predlaga združitev devetih območnih ZZV (po podatkih ZZZ vsi poslujejo pozitivno) in IVZ (ta ima že poldrugi milijon evrov izgube) v dva nova nacionalna inštituta - prvi naj bi združil vse dejavnosti, razen laboratorijev, ti bi postali samostojna pravna oseba za laboratorijsko dejavnost za potrebe javnega zdravja. Predvidena je tudi ukinitev urada za kemikalije. Te spremembe bi v državnem proračunu na leto privarčevale 1,5 milijona evrov.
Odbor in ZZZ enotno proti
Primerov, da gre zgolj za tržno naravnanost posameznega zavoda za zdravstveno varstvo, ne pa za dolžnostno skrb za javno zdravje, je bilo doslej že več. Eden izmed njih sta, denimo, lani v Kopru opravljeni analizi prašnih delcev iz luke. Po analizi celjskega ZZV, naročnik je bila Luka Koper, ti niso vsebovali zdravju škodljivih sestavin, po analizi koprskega ZZV (analizo je opravil na lastno pest zato, ker je bila širša okolica Kopra “posrebrena”) pa so dokazali, da so vsebovali za zdravje nevarne snovi.
Že v javni razpravi je ZZZ, ta združuje vse direktorje javnih zdravstvenih ustanov v državi, opozarjalo ministrstvo, da je novela zakona nepremišljeno oblikovana in da gre za racionalizacijo, ki je zgolj primerna le za preostale družbene dejavnosti, ne pa za zdravstveno - kjer so vsa dela ovrednotena, prav vsa tako imenovana stroškovna mesta in poraba denarja.
Tudi na skoraj devet ur trajajoči seji parlamentarnega odbora za zdravstvo pred tednom, kjer so sodelovali člani ZZZ in zdravniške zbornice, so bila razmišljanja in stališča povsem enaka. Odbor je soglasno zavrnil predlog o hitrem postopku sprejemanja te novele. Vlado je pozval, naj postopek spremeni v običajnega in omogoči široko javno razpravo, iz katere naj v besedilo zajame vse koristne predloge stroke in zainteresirane javnosti.
“Nihče ne nasprotuje predlagani reorganizaciji in združevanju zavodov,“pojasnjuje predsednik ZZZ Metod Mezek. “Vprašanje pa je, kako to storiti. Mnogi direktorji so namreč prepričani, da bi bil izkupiček sedanjega predloga združitve in racionalizacije zgolj gašenje izgube v IVZ, ne pa racionalizacija v prid ZZV, ki so vpeti v zdravstvene regije, z njimi živijo in imajo zato tudi vsak svoje posebnosti, značilne za te regije.”
Težnje po centralizaciji
Reorganizacija nacionalnega IVZ je po mnenju večine zaposlenih nujna, še zlasti pozivajo ministrstvo in vlado, naj jim pomaga do za to primernega in sposobnega vodstva. Te spremembe ministrstvo načrtuje šele po sprejetju novele, ko bo znano, kako se bo IVZ preoblikoval in združil z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo. Nekateri zaposleni javno svarijo, da v IVZ veliko vodilnih in vodstvenih delavcev ne opravlja vseh predpisanih nalog, saj se bolj kot s strokovnim delom in dobrim poslovanjem inštituta ukvarjajo s svojimi zasebnimi dejavnostmi tržne narave.
Parlamentarni odbor za zdravstvo in ZZZ ocenjujeta, da je novela zakona spisana zelo na pamet in nepremišljeno, predlog je pavšalen, nikjer ni niti ocene posledice takšne združitve, če bi jo uveljavili.
Omenjajo, da skriva takšna racionalizacija tudi odpuščanje zaposlenih, hkrati gre za uveljavljanje namere po centralizaciji te dejavnosti. Ogorčeni so, ker pri pripravi besedila stroka ni sodelovala, predlagane spremembe tudi v ničemer ne ščitijo interesov in potreb prebivalstva - zaščita in varovanje zdravja, ne glede na dejavnike in dejavnosti v okoljih.
Nekaterim bolj diši dobiček kot skrb za zdravje ljudi
Milan Krek iz koprskega ZZV poudarja, da je združevanje zavodov smiselno, saj bi nekatere službe lahko združili. “Tudi predlog, da regionalni zavodi ne bi imeli več vsak svojega direktorja, je smiseln. Reorganizacija področja je nujna še zlasti zaradi mešanja javne in tržne dejavnosti. Imamo zavode, ki kot denimo mi, pretežni del dejavnosti namenjamo javnemu zdravju, le v majhni meri ponujamo storitve na trgu. Nekateri pa so že zdaj v pretežni meri tržno naravnani in ne izpolnjujejo več svoje vloge in poslanstva, zaradi katerih so bili ustanovljeni.”
Zakon za uravnoteženje javnih financ nalaga javnim zdravstvenim zavodom nova opravila, zlasti več administriranja. Omenjajo zlasti postopek za pridobitev soglasja za najem strokovnjaka, ki je redno zaposlen v enem javnem zdravstvenem zavodu, po pogodbi pa bi delal še v drugem. Postopek je bil prej bolj preprost, zdaj je za to potrebnih veliko več soglasij, kar terja več časa za pridobitev. Nujni so soglasje za opravljanje take dejavnosti, ki ga izda svet zavoda, kjer je delavec zaposlen, na podlagi soglasja ustanovitelja javnega zavoda, in to za največ leto dni. Če je ustanovitelj država, je nujno predhodno mnenje ministra za zdravje. Ko pa je ustanovitelj občina ali mesto, izda predhodno soglasje župan. V primeru, ko je ustanoviteljev več (pogosto pri zdravstvenih domovih), so nujna soglasja vseh županov občin ustanoviteljic. Zaostren in dodatno zapleten je tudi postopek za sklepanje avtorskih pogodb študentom in dijakom, za kar je prav tako nujno soglasje ministra oziroma župana, nato pa še soglasje sveta zavoda.
Krek ne podpira spremembe, ki je zdaj predlagana v noveli, z vidika javnega zdravja pa se zavzema za racionalizacijo te dejavnosti. “Vendar mora biti skrbno premišljena in se ne sme zgoditi čez noč,” še dodaja.
Mezek je prepričan, da se ti problemi pojavljajo tudi zato, ker formalna ureditev zavodov, slednja je že stara, ni sledila razvoju teh ustanov v času in prostoru. “Problem je tudi način financiranja - država vsako leto krči denar, namenjen za financiranje teh zavodov, zato jih je že pred časom nekako prisilila, da krepijo tržno dejavnost. Za primorska, v Kopru in Novi Gorici, to toliko ne velja, imamo pa primere, ko je glavnina dejavnosti tržna (novomeški in mariborski zavod).”
Direktorji so s podatki prepričali parlamentarni odbor za zdravstvo tudi glede administriranja in s tem povečevanja stroškov za delo, ki jih narekuje novi zakon o uravnoteženju javnih financ. Ta, med drugim, zavodom dodatno otežuje nekatere predpisane postopke, denimo zaposlovanje mladih strokovnjakov. Mezek našteva: “Postopki so veliko bolj zapleteni od dosedanjih. Že to, da imajo regionalni zavodi več ustanoviteljev, ki bi morali vsi pisno soglašati z vsako zaposlitvijo posebej, bi te postopke krepko podaljšalo, hkrati vlada zahteva, da se zaposlovanje mladih poenostavi. Gre le za en primer, a dodatnih administrativnih opravil je še več, kar je zgolj papirno administriranje, ne pa skrb za temeljno dejavnost zavodov.”
JA
