Bogatijo znanje in izmenjujejo izkušnje
1700 udeležencev iz 78 držav z vseh celin se je v nedeljo zbralo na petdnevnem svetovnem kongresu fetalne medicine, ki poteka v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo, spoznanja in najnovejša odkritja s področja razvoja ploda v nosečnosti in zdravja nosečnic predstavljajo stroki in tudi strokovni javnosti. Slovenski zdravniki priznavajo, da je kongres priznanje slovenski stroki in čast za Slovenijo.
LJUBLJANA > Gre za 16. svetovni kongres fetalne medicine, enega največjih in najpomembnejših kongresov s tega področja na svetu. Sklenili ga bodo jutri.
Pripravila ga je Fundacija za fetalno medicino (Fetal medicine foundation iz Londona), ki jo vodi profesor Kypros Nicolaides, pri organizaciji sodelujejo zdravniki iz Kliničnega oddelka za perinatologijo ljubljanskega kliničnega centra pod vodstvom predstojnice doc. dr. Nataše Tul Mandić.
Na kongresu predavajo najbolj ugledni zdravniki in raziskovalci na svetu. Predstavljajo raziskave in klične prakse, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju nosečnosti in razvoja ploda, še zlasti pa novosti na področju zgodnjega odkrivanja bolezni nosečnic in nepravilnosti v razvoju plodov ter možnosti za preprečevanje in zdravljenje bolezni nosečnic in plodov.
Znanstvenik, zaslužen za presejalni program
Nicolaides je eden najbolj znanih in zaslužnih za razvoj fetalne medicine, ki dandanes omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni nosečnic in plodov ter daje dobre perinatalne rezultate.
Pred 25 leti je postavili temelje za presejanju z nuhalno svetlino, pri tem so sodelovali tudi slovenski raziskovalci. Gre za pregled nosečnice med 11. in 14. tednom nosečnosti, ki ga opravijo že tudi pri skoraj 90 odstotkih slovenskih nosečnic. Omogoča zgodnje odkrivanje številnih razvojnih nepravilnosti ter boljše načrtovanje vodenja nosečnosti in s tem preprečevanja zapletov v nosečnosti.
Znanstvenica s svetovnim ugledom
Med priznanimi predavatelji je tudi doc. dr. Nataša Tul Mandić, ki je postala svetovno znana s skupino svojih slovenskih kolegov raziskovalcev lani, ko so prvi na svetu odkrili genom virusa zike, ki povzroča okvaro ploda v nosečnosti.
“Razvoj znanosti in medicine je intenziven in hiter, tudi prenos informacij. Najhitrejši in najcenejši, pa tudi zelo učinkovit, je po spletnih omrežjih. Pomanjkljivost omrežij pa je, da ni osebnih stikov, ki so pomembni, da izmed vseh razpoložljivih informacij najdemo res prave in uporabne. V osebnih pogovorih, razpravah, interakcijah privrejo na dan nove ideje, kar je posebej dragoceno in je gonilo napredka,” pravi Nataša Tul Mandić.
Dodaja, da prav osebna izmenjava izkušenj omogoči hitre dogovore o sodelovanju in oblikovanju novih projektov ter izmenjavo izkušenj in nasvetov, kar je pomembno, ko gre za redke bolezni.
O organizaciji kongresa v Ljubljani pravi, da je ponosna, da je znova v Sloveniji (prvič je bil leta 2009 v Portorožu). Omogoča udeležbo domačim zdravnikom, ki si ne morejo privoščiti pogostih in množičnih odhodov v tujino.
JASNA ARKO