Bojišče interesov ali skrb za bolnike?
Vlada je zdravstveni nadgradnji nedavno prižgala zeleno luč, izračune ukrepov bo obravnavala jeseni. Med drugim gre za spremembo financiranja javnega zdravstva, novo košarico pravic in trošarine. Poglavitna je ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Nadomešča ga obvezna participacija, prispevna stopnja za obvezno zavarovanje pa ostaja nespremenjena. Novosti porajajo pomisleke tudi v slovenskem zavarovalnem združenju, ki bi bilo z ukinitvijo prostovoljnega zavarovanja ob del dohodka.
ODZIVI NA REFORMO>Robert Sraka, predsednik odbora za zdravstvo v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) povzema, da predlogu niso naklonjeni, ker bistveno ne izboljšuje zdravljenja zavarovancev, zavarovalnicam z dopolnim zdravstvenim zavarovanjem pa bi povzročil težave. Gre za Vzajemno, Triglav in Adriatic Slovenico.
V nedavnem sporočilu za javnost so ukinitev dopolnilnega zavarovanja napadli v Adriaticu Slovenici. Navajajo, da je pri zbiranju večine denarja za zdravstvo iz obveznega zavarovanja precej manj solidarnosti kot pri denarju iz dopolnilnih zavarovanj, zato bi zdravstvo dobilo manj. Pravičnosti in solidarnosti naj bi sicer omogočil obvezni davek (dajatve), vendar ju ta predlog ne zagotavlja. Največ plačajo zdaj za obvezno zdravstveno zavarovanje zaposleni, vsak 2388 evrov na leto, preostali so manj obremenjeni glede na dohodek in premoženje. Menijo, da zagotavljata nova dajatev in ukinitev dopolnilnih zavarovanj bistveno manj, ne več denarja, in še bolj nepravično obremenjujeta najbolj obremenjene kategorije prebivalstva.
Pretres v poslovanju
Po njegovih navedbah tvorijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja okrog 19 odstotkov celotne zavarovalne premije. “Gre za okrog 400 milijonov evrov zasebnih sredstev, ki jih po vzajemnostnem načelu namenimo za zdravstvo. Premija je za vse enaka, ne glede na tveganja (starost, bolezni),” poudarja Sraka. “V Vzajemni tvorijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja več kot 95 odstotkov prihodka, prav tako v Triglavu, v Adriaticu Slovenici tretjino. Ukinitev teh zavarovanj bi povzročila drastično spremembo v poslovanju zavarovalnic.”
Predlog sicer nakazuje, da bi bil del zdravstvenih storitev izločen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in bi deloma omogočal razvoj dodatnih zdravstvenih zavarovanj. “A je vprašanje, koliko je realen, saj gre za specifične storitve (denimo nenujne reševalne prevoze, zdravila z vmesne liste) za specifične skupine (starejše). Teh je premalo za tehnično in ekonomsko upravičeno zavarovanje.”
Tako bi po njegovo to morali plačevati bolniki sami. “Porušila bi se zbiranje zasebnih sredstev po vzajemnostnem načelu in solidarnost med zdravimi ter bolnimi - kar zagotavlja dosedanje dopolnilno zavarovanje,” je prepričan Sraka.
Predlog nadgradnje imenuje minister Marušič Prvi korak in namerava za pokritje luknje v proračunu uvesti trošarine za zdravje škodljive izdelke - sladke pijače, slaščičarske izdelke in živila z visokim deležem nasičenih maščob. Zvišale bi se trošarine na žgane pijače in tobačne izdelke. Novost je trošarina na ustekleničeno vodo. S tem bi država pokrila izpad 18,3 milijona evrov, ki bo nastal v proračunu z nekaterimi ukrepi in prerazporejanjem sredstev v skladu z nadgradnjo. Marušič pravi, da mora biti tako zbrani denar namensko porabljen za preventivne programe in se vračati v zdravstvo.
Dobiček in stroški
V SZZ ob priznanju, da bi predlog drastično posegel v delovanje zavarovalnic omenjajo, da gre za skupaj 500 zaposlenih.
Omenjene zavarovalnice imajo na leto skupaj za slabih 45 milijonov evrov obratovalnih stroškov, od te vsote se po navedbah SZZ okrog tretjina denarja povrne v zdravstveni sistem v različnih oblikah. Sraka opozarja, da jim torej ostane le “dobrih 20 milijonov obratovalnih stroškov in vprašanje je, če bi bili slednji ob uvedbi participacije kaj nižji.”
Stroški za administracijo bodo po njegovem mnenju tudi poslej, že zaradi nujnih administrativnih opravil, ki so podlaga za delovanje vsakega sistema, tudi novega (fakturiranje, stroški za tisk, poštnina, izterjave, evidence ...).
Spremembe in slabosti
SZZ ne prisega na sedanjo ureditev, saj ve, da so spremembe nujne. Na povabilo zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča je že maja letos oblikovalo predlog sprememb v zdravstvenem varstvu in dolgotrajni oskrbi, dodali so izračune do leta 2020. O tem se ministrstvo še ni opredelilo.
Prostovoljno zavarovanje naj bi nadomestila obvezna participacija, ki bi bila različno visoka, odvisna od plače. Gre za tri razrede plačnikov, vsota bi neuradno znašala tri, 19 oziroma 60 evrov na mesec. Prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ostaja enaka. Iz košarice pravic naj bi izločili nekatere reševalne prevoze, ki niso nujni. Izjeme bodo rakavi in dializni bolniki, pa tudi tisti, za katere bo osebni zdravnik odločil, da na drugačen način ne morejo do zdravstvene obravnave. Izločena naj bi bila zdraviliška zdravljenja, ki niso del neprekinjene zdravstvene obravnave. Pogrebnine in posmrtnine naj bi od zdravstva prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlog ukinja financiranje raziskovalne dejavnosti in podiplomskega izobraževanja v sklopu klinik, financiranje pripravništva in specializacij, plačevanje nadomestil za boleznine za brezposelne, pa tudi za prosti dan za krvodajalce.
“Zavedamo se, da je nujna ureditev dolgotrajne oskrbe, za kar že desetletje nastajajo strategije in načrti, zatika pa se pri financiranju,” ocenjuje Sraka. “Naš predlog je celovit, vsebuje finančne projekcije.“ Po oceni SZZ ima predlog reforme vrsto slabosti in pomanjkljivosti. Sraka pravi: “Minister ne predlaga participacije po vzoru drugih držav. Gre za obvezni samoprispevek. Ni jasno, kdo bi ga moral plačevati. Znano je le, da bi bilo zavezancev manj kot 1,500.000 (sedanji zavezanci za doplačevanje). Kako se bo določala višina participacije? Kdo jo bo pobiral?” Prepričan je, da ta opravila z denarjem ne more opravljati javni zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), temveč le zavarovalnica.
Člane SZZ moti, da ni na voljo izračuna, le ocena. “Iz slednje izhaja,” komentira Sraka, “da bo s participacijo zbranih manj sredstev. Če bomo želeli razliko zasebnih sredstev za zdravstvo pobrati s pomočjo neposrednih plačil za storitve, ki bodo izločene iz osnovne košarice, bo to velik strošek za žepe bolnikov.”
V SZZ so prepričani, da se bi prispevek zviševal, ob vsakem povišanju dajatev bi bila nujna sprememba zakona. “Ni povsem jasno, kaj se sploh financira s splošno participacijo. Zato ugotavljamo, da se s to dajatvijo financira agregatni primanjkljaj ZZZS,” je oster Sraka.
Na očitke, da vlada in minister ob predstavitvi predloga nista postregla z natančnimi izračuni, Dorjan Marušič odgovarja, da so v ministrstvu naredili preliminarne izračune, ki potrjujejo pravilnost usmeritev v predlogu. Na vladi so se dogovorili, da bo natančne izračune izdelala medresorska delovna skupina. Nared bodo jeseni. Marušič dodaja, da gre za obsežne ukrepe na več ravneh, njihov del je tudi predvideno združevanja zdravstvenih domov (ZD) z znižanjem plač direktorjem ZD in bolnišnic. Gre za celovito racionalizacijo, ki jo zajema več različnih ukrepov.
Predlogi zavarovalnic
SZZ se zavzema za integralno obravnavo zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe skupaj, ker se prepletajo. Njihov predlog ponuja dve javni blagajni, ki ju upravlja ZZZS - za storitve za dolgotrajno oskrbo in zdravstveno. Povečanje prispevne stopnje ni predvideno, predlagajo pa postopno preusmeritev dela tega denarja iz zdravstvene v blagajno za dolgotrajno oskrbo.
Ponujajo oblikovanje obveznega pogodbenega zavarovanja pod okriljem zavarovalnic. Ker bi bilo v zdravstveni blagajni manj denarja za kritje zdravstvenih storitev, “bi ta del morali zagotoviti v sklopu obveznega pogodbenega zavarovanja. Tako bi se približali nizozemskemu modelu financiranja zdravstva. Obvezno pogodbeno zavarovanje bi postopoma krilo več akutnih zdravstvenih storitev, kjer so zavarovalnice lahko tudi aktivni zakupniki storitev,” utemeljuje Sraka.
Posebej omenja, da je pri zbiranju zasebnih sredstev ključno zbiranje premij po vzajemnostnem načelu (solidarnost med zdravimi in bolnimi ter med mlajšimi in starejšimi). “Le tako razporedimo tveganja in preprečimo, da bi z visokimi stroški neposrednih doplačil obremenili le starejše in bolj bolne, ki storitve potrebujejo.” JASNA ARKO
