Bolnih vse več, zdravnikov premalo
Revmatične bolezni - zanje v splošnem dojemanju velja, da je to bolezen, ki se pojavlja pri ostarelih - se vse bolj razraščajo že med otroki in mladostniki. Na ljubljanski pediatrični kliniki vsako leto zdravijo okrog 60 novih mladih bolnikov z revmo kot kronično boleznijo.
Revma je sicer dokaj znana bolezen, a laiki ne vedo, da gre za širok sklop različnih revmatskih bolezni. Če v splošnem prepričanju velja, da gre za bolezen ostarelih, stroka opozarja, da ta obolenja napadajo tudi mlade. Tem bolnikom je posvečen svetovni dan, ki smo ga nedavno obeležili.
Podatke o bolnikih pri nas zbira Društvo revmatikov Slovenije, ki izpostavlja zlasti problem obolevnosti med mladostniki in že majhnimi otroki.
Kronično manjka specialistov
Za revmatike pripravljajo globalno mobilno aplikacijo MyRAHelper. Po Tomšičevih zagotovilih bo kmalu na voljo in je koristna, saj revmatski bolniki pogosto pozabijo vzeti zdravila, obiskati zdravnika ali oditi v laboratorij. Aplikacija jih bo na vse to opomnila. Razvili so jo v Sloveniji in bo na voljo tudi v slovenščini.
Revmatična obolenja so ena najpogostejših bolezni, ki ljudi privede na pregled k osebnemu zdravniku. V Sloveniji je uradno okrog 230.000 teh bolnikov, neuradno pa več, saj mnogi še niso poiskali zdravniške pomoči. Po oceni stroke v množici že odkritih bolnikov trpi za vnetnim revmatizmom od 40.000 do 60.000 ljudi. Za zdravljenje slovenskih revmatičnih bolnikov je na voljo le 20 revmatologov, kar je občutno premalo.
Po znanih podatkih imamo enega specialista revmatologa na 100.000 prebivalcev. To je občutno manj kot v drugih evropskih državah, kjer je približno en revmatolog na 50.000 prebivalcev.
Po podatkih kliničnega oddelka za revmatologijo ljubljanske klinike je v začetku tega meseca znašala čakalna doba za pregled pri revmatologu, označen za hitri, kar 369 dni, za redni pa 375 dni. Kar 700 bolnikov čaka na prvi pregled še dlje.
Da so čakalne dobe nedopustno dolge, ocenjuje specialist revmatologije, prof. dr. Matija Tomšič: “Gre za posledico pomanjkanja revmatologov. Kljub temu se naša skupina specialistov revmatologov neizmerno trudi, da so bolniki ustrezno oskrbljeni.”
Dodaja še, da se je zadnjih sedem let občutno zmanjšala hospitalizacija bolnikov z revmatskimi obolenji, povečalo pa se je število punkcij sklepov, ultrazvočnih preiskav in obseg ambulantnega dela.
Čas pri otrocih ni zaveznik
Na pomen zgodnjega odkrivanja teh bolezni opozarja prof. dr. Tadej Avčin, specialist revmatolog iz Pediatrične klinike. Omenja, da je pri pomembno čim prejšnje prepoznavanje in vrsti bolezni prilagojeno zdravljenje: “Zadnja tri desetletja doživljamo velik napredek v revmatologiji pri nas in postajamo prepoznavni tudi v Evropi. V Sloveniji v zadnjih trinajstih letih med otroki ni bilo novega bolnika za zamenjavo kolka ali takšnega, ki bi potreboval invalidski voziček. Premoremo dva pediatrična revmatologa, a to je premalo.”
Pediatrična klinika vsako leto sprejme na zdravljenje več kot 60 novih bolnikov z juvenilnim idiopatskim artritisom, ki je najpogostejše revmatsko obolenje pri otrocih in tretja najpogostejša otroška kronična bolezen.
Ker strokovnjakov ni dovolj, morajo čakati tudi otroci - na prvi pregled od šest do osem tednov, za določitev natančne diagnoze glede posamične vrste obolenja pa pol leta. Dolga čakalna doba ni v prid učinkovitemu zdravljenju, saj je znano, da je zlasti pri otrocih nujno čim prejšnje zdravljenje, ker bolezen pomembno vpliva na nadaljnji razvoj hrustanca in kosti. “Že pri malemu otroku lahko opazimo prve znake revmatskih obolenj, kot so opora na prste in ne na zapestje pri plazenju, šepanje, pogosti padci med tekom in podobno,” našteva Avčin.
Kje dobiti denar za programe?
Predsednik Društva revmatikov Slovenije Andrej Gregorčič opozarja na finančne težave, ki so posledica julija letos sprejetega Zakona o davku od srečk, ki že otežuje in krni vitalne socialne programe društva in bolnikov v njem.
Gregorič omenja, da bo od Loterije Slovenije po prvi oceni Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) prihodnje leto prejela četrtino manj koncesijskega denarja kot doslej. Z njim pa sofinancirajo programe in delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Društvo revmatikov v povprečju dobi od FIHO 230.000 evrov, glavnino denarja nameni rehabilitaciji in ohranjanju psiho-fizičnega zdravja ter izobraževanju članstva.
“Invalidske organizacije prejemamo letos od FIHO že deset do petnajst odstotkov manj denarja na mesec,” izpostavlja Gregorič. “Zaradi socialne krize in naraščajočih potreb bo treba v tej državi najti dodatni denar za financiranje posebnih socialnih programov.”
JASNA ARKO
