Bolnišnici decembra ne moreta kar zapreti vrat
Varčevalne ukrepe ZZZS je vlada minuli četrtek zavrnila, ne pa še predlaganega aneksa 3, ki predvideva izpeljavo. Zato so v bolnišnicah, tudi v obeh regionalnih na Primorskem, le deloma pomirjeni. Izračunali so, da bi jim dodatni rez zmanjkalo denarja za skoraj ves december. Ker vrat za bolnike ne moreta zapreti, bi to še poglobilo njuno izgubo.
REZI V BOLNIŠNICAH > V obeh regionalnih bolnišnicah poslujejo z izgubo, ki pa je v izolski (SBI) občutno večja zaradi starih bremen in se vleče že tri desetletja ter zaradi energetsko najpotratnejše bolnišnične zgradbe v državi. Poraba energentov na kvadratni meter je, v primerjavi s šempetrsko bolnišnico, dva krat večja. Le kratek čas pred leti izgube ni bilo, ko sta blagajno okrepila prodaja stare stavbe v Piranu in finančna injekcija države.
Denarja je že manj
SBI odločno zanika govorice, da namerava bolnikom nekatere storitve zaračunavati. Direktor Jani Dernič pa priznava, da je denarja vse manj: “Glede na lansko pogodbo z ZZZS (letos je še nismo dobili) smo že doslej prejeli 56.000 evrov manj denarja, načrtovani ukrepi bi denar oklestil še za 70.000 evrov - to je primanjkljaj za ves december.”
V SBI je zaposlenih 720 ljudi. Po dosegljivih podatkih skrbijo za območje s od 125.000 do 135.000 prebivalci (poleg prebivalcev iz občin v Istri še za prebivalce ilirskobistriške, hrpeljsko-kozinske in del nekdanje sežanske občine. Teritorij je podoben kot za šempetrsko bolnišnico, ki skrbi za prebivalstvo severne Primorske. Šempetrska bolnišnica ima uradno 929 zaposlenih.
Zaradi dosedanje tekoče izgube, ta je konec septembra znašala dobrih 1,3 milijona evrov (zapadle obveznosti pa 5,3 milijona), so oblikovali varčevalne ukrepe. O izvajanju mora Dernič vsak mesec poročati svetu SBI.
Dodatne stroške imajo zaradi nekaterih analiz krvi v bližnjem transfuzijskem centru, mikrobioloških v koprskem zavodu za zdravstveno varstvo in za nekatere storitve v ljubljanskem kliničnem centru. Da bi te stroške oklestili, bodo razširiti lastno laboratorijsko dejavnost in bolj premišljeno naročali preiskave - tiste, ki so se že izkazale kot nepotrebne.
Pri dejavnostih se po Derničevih besedah ne da občutno varčevati: “Imamo najskromnejšo bolnišnično dežurno službo. Za nemoteno delo potrebujemo gostujoče najete specialiste, ne moremo pa si več privoščiti nadur in novih zaposlitev.” Stroški dela predstavljajo 53 do 56 odstotkov stroškov, kar ni več kot drugod.
Energetska sanacija do prihodnje jeseni
Te dni naj bi SBI le objavila že nekajkrat preložen javni razpis za energetsko sanacijo stavbe. Zamik je med drugim posledica usklajevanja načrta s pogledi avtorja prvotnega, sicer zdaj že starega projekta te stavbe.
Sanacija je vredna 8,5 milijona evrov, izpeljali jo bodo z denarjem iz kohezijskih skladov v višini 6,2 milijona evrov. SBI mora prispevati deset odstotkov, zato so se z dovoljenjem države zadolžili za tri milijone. “Po tej sanaciji bomo na leto privarčevali 200.000 evrov,” pravi Dernič. “Končana bo oktobra prihodnje leto.”
Ob tem naj bi do leta 2015 ob SBI zrasel še nov urgentni center, prav tako z evropskim denarjem.
Izguba tudi v Šempetru
V šempetrski bolnišnici so imeli do julija letos 345.000 evrov izgube. Po oceni direktorja Silvana Sakside je ta zlasti posledica preseganja programa, stroškov za zdravila in posledica zagona novega centra za raka. Slednji je bil nujen, saj so zdravljenje teh bolezni približali bolnikom.
“Ukrepi ZZZS vodijo zdravstvo v kolaps, zato je bila odločitev vlade modrain tudi pričakovana,” pravi. “Demagoško je po dolgem in počez s splošnimi in drastičnimi ukrepi začeti racionalizacijo v zdravstvu. Zdravstvo je občutljiv sistem, ki mora koristiti bolniku, ne sme mu škoditi. Zadnji ukrepi bi mu zagotovo, saj bi se krepko podaljšale čakalne vrste.”
Stroški izven dometa bolnišnic
Ob tem Saksida opozarja, da so tudi cene medicinskih pripomočkov naravnost pobezljale in se sprašuje, kaj je ZZZS storil za to, da bi jih ukrotil. “Dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov bi bilo treba nadzorovati. Zlasti tiste, ki so edini ponudniki in zato diktirajo ceno,” opozarja Silvan Saksida.
Dodaja, da skušajo z internimi ukrepi brzdati stroške v bolnišnici, svet zavoda spremlja poslovanje vsaka dva meseca, tudi dežurna služba je zelo racionalna in skopa.
JA
