“Brez medicinskih sester se nam kot družbi slabo piše”

“Medicinske sestre smo najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu in smo temelj vsakega zdravstvenega sistema. Naša vloga tako v zdravstvenem kot socialnem varstvu je nepogrešljiva. Tega se politični odločevalci premalo zavedajo, a to dokazujejo zaprti bolnišnični oddelki, nezasedene posteljne zmogljivosti v domovih za starejše in prestavljene ali odpovedane načrtovane zdravstvene obravnave, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege,” je ob mednarodnem dnevu poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) Anita Prelec.

“Če si bodo država in odločevalci še naprej zatiskali oči pred to krizo in ne bodo takoj sprejeli učinkovitih ukrepov za zadržanje medicinskih sester in pritegnitev mladih v poklic, se nam kot družbi slabo piše,” je še poudarila.

Anita Prelec

predsednica Zbornice - Zveze)

“Če si bodo država in odločevalci še naprej zatiskali oči pred to krizo in ne bodo takoj sprejeli učinkovitih ukrepov za zadržanje medicinskih sester in pritegnitev mladih v poklic, se nam kot družbi slabo piše.”

Države morajo povečati naložbe v medicinske sestre

Ob mednarodnem dnevu so se zahvalili vsem medicinskim sestram, zdravstvenikom, tehnicam in tehnikom zdravstvene nege za njihovo predano, strokovno in srčno delo. Raziskava Ocena svetovne trajnosti delovne sile v zdravstveni negi, ki jo je v poročilu objavil mednarodni svet medicinskih sester, opozarja na poglabljanje svetovne krize na področju zdravstvene nege, a hkrati ponuja rešitve. Da bi izboljšali rezultate zdravljenj, okrepili gospodarstva in zgradili bolj odporne družbe, morajo države povečati naložbe v medicinske sestre, so poudarili.

Mednarodni svet opozarja tudi, da so mnoge medicinske sestre izgorele in se soočajo z velikimi fizičnimi, duševnimi in čustvenimi pritiski. Neprimerni delovni pogoji, neustrezno plačilo, nezmožnost zaščite medicinskih sester pred nasiljem na delovnem mestu in poklicnimi tveganji ter nezagotavljanje priložnosti za napredovanje in opravljanje dela v polnem obsegu so vzroki za krizo, so še sporočili iz Zbornice - Zveze.

Mednarodni svet opozarja tudi, da so mnoge medicinske sestre izgorele in se soočajo z velikimi fizičnimi, duševnimi in čustvenimi pritiski.

V sindikatu razočarani

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pa so razočarani, ker preteklo leto ni prineslo sprejetja standardov in normativov v zdravstveni negi, čeprav jih je stroka pripravila že pred časom. “Enostavno se ne moremo znebiti občutka, da gre za zavlačevanje, saj bi njihov sprejem pomenil priznanje, da je kadra v sistemu premalo in bi bilo potrebno medicinskim sestram primakniti kak evro na račun deficitarnosti,” je zapisala predsednica sindikata Slavica Mencingar.

Nepogrešljiv del zdravstvene oskrbe bolnikov

Medicinske sestre so nepogrešljiv del zdravstvene oskrbe bolnikov, so ob mednarodnem dnevu medicinskih sester poudarili v UKC Ljubljana. Ob tem so izpostavili pomen znanja in vseživljenjskega izobraževanja za zaposlene v zdravstveni negi ter kadrovske izzive, s katerimi se soočajo. Pri delu v zdravstveni negi so po mnenju generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marka Juga najpomembnejši odnosi med zaposlenimi, odnos do bolnika in odnos inštitucije. “UKC Ljubljana je bil vedno na strani zdravstvene nege. Posebno v zadnjem času se res maksimalno posvečamo vprašanju, kako bi izboljšali procese dela, tudi čim bolj pravično nagradili to izjemno težavno delo, verjetno najtežje delo v naši družbi,” je poudaril.

V UKC Ljubljana bi potrebovali vsaj še 500 izvajalcev zdravstvene nege.

Znanje je ena najpomembnejših vrednot

Zdravstvena nega je pomemben del zdravstvenega sistema v vsaki družbi, na vsaki ravni zdravstvenega varstva in v vsaki zdravstveni ustanovi, je prepričana glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana Zdenka Mrak. Izpostavila je, da je v UKC Ljubljana ena izmed najpomembnejših vrednot znanje.

Poudarila je, da se v bolnišnici zavedajo pomena vseživljenjskega učenja, zato medicinske sestre pridobivajo nova znanja na strokovnih izpopolnjevanjih doma in v tujini ter tudi na različnih kliničnih oddelkih znotraj kliničnega centra. “Na posameznih klinikah potekajo zelo uspešni interklinični seminarji, ki so priložnost za izmenjavo različnih mnenj, sodelovanje, povezovanje ter deljenje dobrih praks. To je tudi priložnost za bolj učinkovito, optimalno delo in za individualno ter celostno zdravstveno obravnavo bolnika,” je dejala.

Slavica Mencingar

predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije

“Enostavno se ne moremo znebiti občutka, da gre za zavlačevanje, saj bi sprejem standardov in normativov v zdravstveni negi pomenil priznanje, da je kadra v sistemu premalo in bi bilo potrebno medicinskim sestram primakniti kak evro na račun deficitarnosti.”

Pomanjkanja kadra

Izpostavila je tudi kadrovski primanjkljaj, s katerim se soočajo bolnišnice po Sloveniji in svetu. V UKC Ljubljana je trenutno zaposlenih 3670 izvajalcev zdravstvene nege, leta 2018 pa jih je bilo okoli 4040. Po njenih navedbah bi potrebovali vsaj še 500 izvajalcev zdravstvene nege.

Kljub izzivom pa izvajalci zdravstvene nege po besedah Zdenke Mrak svoje delo opravljajo z ljubeznijo, spoštovanjem in ponosom. “Medicinske sestre v UKC Ljubljana veliko pripomoremo k uspešni zdravstveni obravnavi, boljšemu počutju, večjemu zadovoljstvu bolnikov in njihovih svojcev, konec koncev tudi k dvigu splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva in posameznika ter k razvoju družbe v celoti,” je prepričana.

Spomin na Florence Nightingale

Zaposleni v zdravstveni negi se ob mednarodnem dnevu medicinskih sester spominjajo rojstnega dne Florence Nightingale (1820-1910), ki velja za utemeljiteljico sodobne zdravstvene nege, ki je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre.

Bolj poslanstvokot poklic

Glavna medicinska sestra s kliničnega oddelka za kirurške okužbe Slađana Đokić medtem v delu medicinske sestre vidi bolj poslanstvo kot poklic. “Smo v času, ko medicinske sestre stopamo skupaj, razumemo težavnost in izzive, s katerimi se soočamo, in pa s svojo podporo in srčnostjo vsak dan pridemo z veseljem v službo,” je prepričana. Ključno vlogo medicinskih sester pri obravnavi bolnika je izpostavila tudi glavna medicinska sestra s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Mirjana Gogić.

Kot tudi v ostalih kliničnih oddelkih se tudi v urgentnem kirurškem bloku po besedah vodje zdravstvene nege v bloku Simona Arbajterja srečujejo s pomanjkanjem kadra. Trudijo se zagotavljati pogoje, da zaposleni s specifičnim znanjem ne odhajajo ter poskušajo na različne načine pridobiti mlajše zaposlene, je pojasnil.